Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Dvojezični napis v Pliberku (foto: Matjaž Merljak)
Dvojezični napis v Pliberku

Dvojezični napisi v 164 koroških krajih

Slovenci po svetu | 27.04.2011, 08:22 Matjaž Merljak

Predstavniki avstrijske zvezne vlade, deželne vlade avstrijske Koroške in treh organizacij koroških Slovencev so v torek, 26. aprila 2011, v Celovcu dosegli dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih na avstrijskih Koroškem. Dogovor vključuje tudi druge ukrepe, pogajalci pa so podpisali tudi skupni memorandum.

Nova ureditev, ki naj bi bila na ustavni ravni, zajema 91 naselij, ki jih že predvideva uredba o dvojezičnih krajevnih tablah iz leta 1977, ter že postavljene table v Pliberku in Drveši vasi, ki jih je doslej odredilo avstrijsko ustavno sodišče.

Poleg tega so vštete vse dosedanje odločbe ustavnega sodišča ter naselja, v katerih je delež slovenskega prebivalstva na popisu prebivalstva leta 2001 znašal vsaj 17,5 odstotka. Odstotkovni delež v zakonu ne bo zapisan, ampak bodo namesto tega našteta le naselja.

O doseženem dogovoru bodo na južnem Koroškem potekali referendumi, pri čemer naj bi deželna vlada avstrijske Koroške na svoji seji danes določila tako termin kot območje glasovanja - ali naj bi namreč potekalo v vsakem kraju posebej ali po občinah oziroma celotni regiji.

Občine bodo v prihodnje imele možnost, da s sklepi občinskih svetov zagotovijo dodatne topografske napise. Splošne razširitvene klavzule za dvojezične table pa ne bo, tako kot tudi ne štetja manjšine, kot so ga zahtevali svobodnjaki na avstrijskem Koroškem.

Dvojezični napis v Drveši vasi
Dvojezični napis v Drveši vasi © Matjaž Merljak
Raba slovenščine na uradih ostaja neokrnjena v vseh tistih občinah, kjer je bila mogoča že doslej. V občini Dobrla vas, za katero je avstrijsko ustavno sodišče že leta 2000 izdalo odločbo o dopustnosti rabe slovenščine na uradih, bo ta v prihodnje omogočena za prebivalce tistih treh krajev, ki bodo označeni dvojezično. V občini Škocjan bo taka ureditev veljala za prebivalce enajstih dvojezično označenih naselij.

Za slovensko glasbeno šolo na avstrijskem Koroškem naj bi se našla sistemska ureditev, ki naj bi jo postavila v enakopraven položaj z nemškim Musikschulwerkom. Kot piše v danes sprejetem memorandumu, bodo povabili tudi Slovenijo, "da se udeleži financiranja".

S sredstvi iz tako imenovanega plebscitnega daru, ki ga je avstrijska zvezna vlada lani ob 90. obletnici koroškega plebiscita namenila deželi Koroški, naj bi podprli razne projekte, med drugim dvojezične otroške vrtce. Poleg tega naj bi avstrijsko ministrstvo za pouk Slovenski gimnaziji v Celovcu namenilo dodatna sredstva. Pri deželni vladi avstrijske Koroške pa nameravajo ustanoviti forum za dialog o manjšinskih vprašanjih.


Slovenci po svetu
Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.