Od petka do petka: 25. marec - 1. april 2011

Cerkev na Slovenskem | 03.04.2011, 16:50 Matjaž Merljak

Bliža se prvi god blaženega Alojzija Grozdeta, danes teden referendum o zakonu o malem delu, predsednik Türk operiran v Avstriji, strožji nadzor nad delom na črno, zopet 90 poslancev sojenje v zadevi Patria se bliža koncu, peterokraka zvezda na kovancu za dva evra še vedno odmeva, nogometaši v oster boj za drugo mesto - to so glavni poudarki tokratnega pregleda domačih dogodkov Od petka do petka, ki ga je pripravil Sebastjan Erlah iz Informativnega uredništva Radia Ognjišče.

Cerkev

Bolniška župnija je v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani je v sklopu materinskega dne, ki smo ga obhajali 25. marca, pripravila sveto mašo za družine nerojenih in zgodaj umrlih otrok. Sveto mašo je ob stalnem diakonu Antonu Kunstlju, otoškem zdravniku, daroval jezuitski pater Lojze Markelj. Bolniški župnik Miro Šlibar je za Radio Ognjišče poročal: „V nagovoru nas je povabil k Marijini drži, da z vero, zaupanjem in molitvijo sprejemamo vse življenjske situacije. V velikem sočutju je opogumil starše prezgodaj umrlih otrok. Prebral je pismo, ki sta ga starša pisala umrlemu otroku in vse povabil, naj ne dopustimo, da strahove negotovosti, žalost, jezo in upanje nosijo starši sami, ampak z njimi čutimo in molimo. Pretresljiva so bila pričevanja treh staršev ob koncu maše ...“ Mašno slavje je s petjem obogatil mešani pevski zbor Podlipa - Smrečje pod vodstvom Primoža Malavašiča.

V Cerkvi na Slovenskem bomo 27. maja obhajali prvi god blaženega Alojzija Grozdeta. Lani ga je papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega. V novomeški škofiji so se odločili, da bo prenos njegovih relikvij v posebno kapelo v Marijinem romarskem svetišču na Záplazu in vseslovensko praznovanje njegovega praznika v petek in soboto, 27. in 28 maja letos. „Praznovanje se bo začelo že teden prej. V torek, sredo in četrtek, od 24. do 26. maja bodo relikvije v župnijah Tržišče, Šentrupert in Mirna, ki so na poseben način povezane z blaženim Alojzijem Grozdetom ...“ je povedal Gregor Lotrič.

Politika

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije še vedno nadaljuje z zbiranjem podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi. Sindikati so sicer že pred odločitvijo ustavnega sodišča, da je referendum mogoč, zbrali 42 tisoč podpisov, kar je dovolj za razpis referenduma. Podpise morajo državnemu zboru oddati najkasneje do 15. aprila. Milan Utroša iz Zveze svobodnih sindikatov: „To bomo organizirano zbirali podpise s svojo prisotnostjo pred upravnimi enotami v naslednjem tednu ...“ Medtem pa je kampanja pred referendumom o malem delu v polnem teku. Iz dneva v dan lahko prisluhnemo različnim stališčem njegovih zagovornikov in nasprotnikov. Zakon, o katerem bomo odločali 10. aprila ureja občna in priložnostna dela. Opravljali ga bodo lahko študentje, brezposelni in upokojenci. Malo delo bo obdavčeno, omejeno pa bo tako za delodajalce kot za male delavce, po zaslužku in po možnem opravljanju ur. Zakon predvideva, da se bo posamezniku malo delo delno štelo v pokojninsko dobo. Koalicijske stranke poudarjajo, da zakon ne pomeni nadomestila za redno delovno razmerje, temveč priložnost izboljšanja socialnega položaja upokojencev, študentov in brezposelnih. S tem se ne strinjajo v podmladku največje opozicijske stranke SDS. Andrej Čuš: „Ker le ta ne prinaša novih delavnih mest ... Tako da je ta zakon le prikrit inštrument, s katerim se želi zmanjšati strukturno nezaposlenost v Slovenij.“ Tudi v Mladi Sloveniji, podmladku Nove Slovenije malemu delu nasprotujejo. Jernej Vrtovec: „Da je malo delo pot v revščino in da koalicija zavaja državljane, je dokazljivo. Malim delavcem so namreč odvzete osnovne delavske pravice: brez malice, porodniške, bolniške in nadomestila za prevoz ...“

Predsednik republike Danilo Türk je bil na kliniki v Innsbrucku v Avstriji operiran zaradi maligne tvorbe na prostati. Bolezen so odkrili pred dvema mesecema. Predsednik uspešno okreva, je povedal urolog Andrej Kmetec.

Novela zakona o preprečevanju dela na črno je ta teden doživela tretje branje v Državnem zboru. Najspornejša je bila še vedno definicija sosedske pomoči. Sama novela naj bi prinesla strožji nadzor nad preprečevanjem dela na črno. Minister za delo Ivan Svetlik je v uvodni razpravi pojasnil, da namen zakona ni omejevanje medsosedskih odnosov. Sosedska pomoč bo tako dovoljena še naprej. Urejena pa bo na način, da ne bo povzročala nelojalne konkurence podjetnikom. Z novelo se ne strinjajo v SDS-u. Kot je poudaril poslanec Marijan Pojbič, predlog temelji izključno na metodi kaznovanja. Prizadevali pa so si tudi, da se medsosedska pomoč črta iz seznama kot delo na črno ... Matevž Frangež iz vrst SD je opozoril predvsem na nekonkurenčnost podjetnikov, če ti delajo po pravilih ... Izpostavil je, da je sosedska pomoč omejena že v obstoječem zakonu iz leta 2000, v noveli pa se le omejuje pomoč podjetnikov. Poslanci so ob glasovanju nov zakon sprejeli.

Državni zbor je v tem tednu končal tudi obravnavo sprememb insolvenčnega zakona. Ta je namenjen izboljšanju položaja upnikov. Novela predlaga, da bo moral dolžnik s predlogom prisilne poravnave upnikom ponuditi najmanj 50-odstotno poplačilo terjatev, in sicer v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih let.

Parlament pa ima po enem letu zopet 90 poslancev. Poslanca SNS Srečka Prijatelja, ki je v zaporu zaradi podkupovanja in groženj, bo namreč za preostanek mandata v parlamentu nasledila njegova poslanska kolegica Sara Viler. Poslanci so odločali tudi o imenovanju Rada Bohinca za ustavnega sodnika. Na ta položaj ga je predlagal predsednik države Danilo Türk. Medtem ko je koalicija Bohincu napovedala podporo, je imela opozicija pomisleke. SDS je kandidatu očitala, da je v času nekdanje Jugoslavije opravljal pomembne politične funkcije; ko je bil minister za notranje zadeve, pa je izbrisanim izdajal odločbe brez pravne podlage. Bohinca na to mesto kasneje niso potrdili.

Sojenje v zadevi Patria se bliža koncu. Kot je znano, sta nekdanji obrambni minister Karel Erjavec in nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman obtožena nevestnega dela pri nakupu finskih oklepnikov. Tožilstvo ju krivi za vsaj 16,8 milijonov evrov škode. Erjavčev odvetnik Luka Podjed je o očitkih glede nakupa patrij povedal: „Lahko samo to povem, da je kot že nekaj prič pred njim, ki so bile vse predlagane s strani tožilstva, povedal, da škoda ni nastala in da je bil nakup patrij najbolj racionalen nakup glede na finančna sredstva.“ Sodba pa bo predvidoma razglašena jutri.

Družba

Upodobitev partizanskega komandanta Franca Rozmana Staneta in peterokrake zvezde na kovancu za dva evra še vedno odmeva. Medtem, ko del javnosti tak kovanec odobrava, pa pri drugih sproža val nezadovoljstva. Spomnimo, da je bil spominski kovanec izdan ob 100. obletnici rojstva komandanta Staneta. Ob tem je predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik dejal, da bo s tem dejanjem slava slovenskega odpora proti okupatorju obšla Evropo in svet. S tem se ne strinjajo v največji opozicijski stranki SDS, kjer menijo, da je kovanec provokacija, v podmladku Nove Slovenije – Mladi Sloveniji – pa so dejali, da gre pri tem za čaščenje vojnega zločinca, ki je za sabo pustil sled krvi. Vest o spornem kovancu je že obšla tudi tujino. Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung piše, da se je kaj takega zgodilo prvič. Na objavo časnika se je odzvala Mlada Slovenija. Govori njen predsednik Jernej Vrtovec: „Evropa se dejansko zgraža nad tem, da Slovenija ni opravila s komunističnim režimom, še več, ga celo poveličuje. To je dejansko sramota za Slovenijo ...“ V zvezi s prioritetami pri izdaji priložnostnih kovancev, ki se izdajajo ob političnih, zgodovinskih, kulturnih in drugih dogodkih, ki so splošnega pomena za Slovenijo ali pa imajo širši mednarodni pomen, poslanec SDS Jožef Jerovšek na vlado naslavlja poslansko vprašanje. Med drugim ga zanima, kakšen je odnos vlade do slovenske osamosvojitve ter ali v vladi menijo, da je ovekovečenje zvezde kot ideološkega in totalitarnega simbola na kovancu pravo sporočilo Evropi ob 20. obletnici slovenske samostojnosti.

Na novomeškem prazgodovinskem grobišču na Kapiteljski njivi so tamkajšnji arheologi doslej odkrili približno dva tisoč grobov iz celotnega obdobja zadnjega tisočletja pred Kristusom. V tednu, ki sledi, se bodo vnovič podali na teren. Vodja izkopavanj in kustos Dolenjskega muzeja Borut Križ, je povedal, da načrtujejo izkop dobrih 1000 kvadratnih metrov grobišč ...“ Za izkopavanja bo Zavod za varstvo kulturne dediščine letos prispeval 40 tisoč evrov in novomeška občina 7000 evrov.

Šport

Slovenska nogometna reprezentanca je v peti tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2012 v Stožicah izgubila proti Italiji z 0:1. Štirikratni svetovni prvaki so bili kljub temu, da je italijanski nogomet trenutno v krizi, še vedno favorit. V 73. minuti je prišel do zadetka Thiago Motta ter Italiji prinesel zmago, ki jim na široko odpira vrata na Poljsko in v Ukrajino ... Izbranci Matjaža Keka so štiri dni kasneje, v torek, odigrali tudi kvalifikacijsko tekmo proti Severni Irski v Belfastu. Naši nogometaši so proti močno oslabljenim ircem, pri kateri je manjkalo kar pet standardnih nogometašev, niso našli poti do gola, a na drugi strani ga tudi niso dobili, tako da se je tekma končala z rezultatom 0:0. Igra naše reprezentance je bila sicer nekoliko boljša kot na tekmi proti Italiji, na kar je opozoril tudi selektor Matjaž Kek ... Vendar pa za našo izbrano vrsto še ni nič izgubljeno, saj je tudi Srbija proti Estoniji remizirala z 1:1. To pa pomeni, da se na lestvici skupine C ni nič spremenilo. Vodi še vedno Italija s 13 točkami, sledita pa ji Slovenija in Srbija, ki imata vsaka po 8 točk. Vendar pa za njima veliko ne zaostajata niti reprezentanci Severne Irske in Estonije. Tako, da lahko na prihodnjih kvalifikacijskih tekmah pričakujemo oster boj za drugo mesto.