Zemljišča in tla niso vrednota!

Slovenija | 22.04.2011, 11:00

Med letoma 2002 in 2007 je bilo v Sloveniji pozidavi vsak dan odmerjenih novih enajst hektarov zemljišč, kar petinšestdeset odstotkov teh zemljišč je bilo prej v kmetijski rabi, in večinoma so to bila najboljša kmetijska zemljišča. Ta proces se zadnja leta z nezmanjšanim tempom nadaljuje in to je največja grožnja, je prepričan pedolog dr. Borut Vrščaj.

„Veste, če zmanjšamo vsebnost organske snovi v tleh zaradi premalo gnojenja s hlevskim gnojem, se da to nekako sčasoma popraviti. Tudi če zakisamo zemljišča, se da tudi to popraviti... Ko jih pa pozidamo, jih pa pozidamo za večno...“, meni naš sogovornik.

Pod travno površino je izjemno biotsko pester svet

V Sloveniji smo bili v minulih letih zelo širokogrudni do varovanja narave. Veliko površin je bilo v preteklosti zavarovanih na ne dovolj domiselni način, predvsem pa z ne dovolj argumenti.

„Zemljišča in tla žal niso vrednota... Včasih se zamislim, ko se vozim domov in dva metra od ceste stoji siva čaplja in me mirno opazuje. Ali kanja na električnem drogu čaka, kdaj bo avto povozil kakšnega malega glodalca, da ji ne bo treba loviti. Torej živali se adaptirajo. Rad bi, da me ne bi narobe razumeli. Vsekakor sem za varovanje biodiverzitete. Kar pa se biotske pestrosti tiče, pa je pod travno površino še en svet izjemno biotsko pester... pa tega ne priznamo in to pestrost kar učinkovito uničujemo...“

Pravilni pristop prostorskega načrtovanja

„Trdim, da je potrebno ljudi, ki se spoznajo na tla in zemljišča, že v prvi fazi integrirati v prostorsko načrtovanje. Mislim da bi tako prišli do boljših odgovorov, do bolj trajnostnih rešitev, “ je prepričan dr. Vrščaj. „Kmetijska zemljišča so najboljše, kar je tal. In so pač tam, zato ker so tam tla najboljša!“

Tujci se čudijo našemu mačehovskemu odnosu do plodne zemlje

Dr. Borut Vrščaj rad pove anekdoto, kako je prof. Webrovi, eni od znanih avstrijskih krajinskih arhitektk, potem ko sta se skupaj vozila po Sloveniji, padlo v oči dejstvo razpršene poselitve naših krajev. „ Mi zdaj že težko ločujemo, kaj je kmetijsko, kaj je nekmetijsko, kaj je urbano, saj če pogledamo hišice rastejo tu in tam, brez velikega reda, tako da težko govorimo o urejenem prostoru, vsaj jaz ga ne morem smatrati za takega...,“ meni dr. Vrščaj.

Sicer pa priznava, da je vsaka od evropskih držav na tem področju po svoje urejena in ima svojo zakonodajo. Na vprašanje ali gre različen odnos pripisati mentaliteti ali različni zakonski urejenosti pa naš sogovornik odgovarja: „Mislim da ne gre toliko za mentaliteto ampak da gre za to, koliko v določenem okolju spoštujejo zakone. Najbrž ne bom prvi, ki je mnenja, da imamo pri nas zakone, da se jim malce ognemo, ali pa da poiščemo kakšne bližnjice; mislim da je v Avstriji to malce manj prisotno...“

„Menim, da slovenski kmet dobro skrbi za tla!“

„Z okoljskega vidika imamo pri nas kakovostna in živa tla. Redkokje so ta onesnažena. Zaradi živinoreje, ki je v Sloveniji prisotna, nam je v preteklosti še kar uspevalo v tleh ohranjati visoko stopnjo organske snovi, humus pa je eden ključnih kazalcev kakovosti, " poudarja dr. Vrščaj. Opozarja pa, da se stvari lahko hitro poslabšajo, premalo je raziskav, ki bi pojasnile, kaj se dogaja s tlemi na različnih lokacijah, ki so si v Sloveniji zelo različne.

Slovenske mešane kmetije so plus

Slovenske kmetije, ki se ukvarjajo tako s pridelavo poljščin kot rejo živali, pomenijo določen plus v gospodarjenju s tlemi, saj omogočajo kroženje. „Kar pripeljemo z njive vsaj v večjem delu tudi vračamo, kar je izjemno pomembno,“ meni naš sogovornik in opozarja: „Današnje aktualne zgodbe o bioplinarnah, kar se tiče tal, niso najbolj smotrne. Mi tukaj humus, ki bi ga morali vračati na zemljišča spravljamo v bioplin in energijo in verjetno bo to za posledico imelo, da bo manj živinskih gnojil in s tem bomo siromašili tla. Torej ne bomo trajnostno kmetovali.“

„Pedologi so ogrožena vrsta!“

Dr. Borut Vrščaj je prepričan, da je v Sloveniji pedologov premalo. Se pa srečujejo in so tudi sklenili, da se morajo bolj povezovati, predvsem pod okriljem Pedološkega društva in več storiti za pojavljanje v javnosti ter opozarjanje na probleme. Veseli pa ga, da je danes precej mladih, ki se znajo navdušiti tudi za raziskovanje „tistega, kar se skriva pod travo“ in počasi prevzemajo pobudo.

Pedološka karta Slovenije

Vsa Slovenija je že dolgo časa pokrita s pedološko karto. Veliko pedologov jo je ustvarjalo kar nekaj desetletij, v grobem pa je bila končana leta 1997. Kasneje pa so jo pedologi le še dopolnjevali in je zdaj med drugim dostopna prek spleta. Izzivov pa je še veliko.

„Sem optimist!“

„Že kar nekaj let čakam na nek preobrat pri načinu načrtovanja in umeščanja velikih projektov v prostor,“ pravi dr. Vrščaj. O svojem angažiranju pri opozarjanju na nepravilnosti pri zazidavi Braslovške doline pa pravi: „Zgornja Savinjska dolina je nekaj posebnega. Mene so učili, da je tukaj idealna mikroklima za pridelavo visokokakovostnega hmelja. Ta kmetijski prostor je dobro prehranil prebivalce, zadnja leta pa ga kosamo s temi prometnicami, sem pa mnenje, da bi v tokratnem primeru se dalo stvari bolje in drugače zapeljati!“

Naši predniki so znali graditi na pobočjih

Naši predniki so se odločali za gradnjo na pobočjih. Razlog ni bil samo zaradi varovanja kmetijskih površin v ravnini, ampak tudi zaradi drugih prednosti, predvsem odprtosti, razgleda, varnosti pa tudi energetskih prednosti takih leg. Danes se gradnja na „lažjih terenih“ favorizira tudi zaradi nižjih stroškov in posledično večjih profitov. Dr. Vrščaj pa je povedal:“ Kaj je drago in kaj je poceni je odvisno od tega, kaj človek dobi... Po mojem Slovenci veliko premalo razmišljamo o tem, kje bomo hišo postavili, kakšen je tisti prostor, kako bomo tam bivali, veliko preveč pa o tem koliko bodo debel stene in koliko bo stala gradnja!“