Nežmah: Manjšinska vlada ni nujno slaba rešitev
Slovenija
Vlada se je znašla v globoki krizi. Potem ko se je DeSUS odločil za odhod iz koalicije, imajo v SD-ju, Zaresu in LDS-u različne poglede na reševanje položaja. Politične pobude kar dežujejo, a premier Borut Pahor za zdaj vse zavrača.
DeSUS je storil prvi korak k izstopu iz koalicije, ko je takšen predlog predsednika stranke Karla Erjavca je podprl izvršni odbor. Odločitev še ni dokončna, saj jo mora 6. maja potrditi svet DeSUS-a. Glavni razlogi so: nesoglasja zaradi pokojninske reforme, ignoriranje strankinih predlogov, DeSUS prav tako ni zadovoljen z razmerami, v katerih delujejo njegovi ministri, kaplja čez rob naj bi bil odstop Duše Trobec Bučan. "Kaj se je dejansko zgodilo, pravzaprav ne vemo. Imamo različne interpretacije. Spori znotraj ministrstva za lokalno samoupravo so popolnoma netransparentni," meni politični komentator dr. Bernard Nežmah. Po njegovem je DeSUS do konca izpeljal, kar je že ves čas viselo v zraku. "To je začetek predvolilne kampanje za DeSUS, ki bo skušal kot odhodnik iz vlade pridobiti čim več simpatizerjev," dodaja. "Položaj bo zelo zapleten, saj imamo dve zelo močni opozicijski stranki SDS in SNS. DeSUS se tako ne bo mogel dokazati kot najbolj oster in radikalen kritik. Zelo nejasno je, kaj bi to prineslo DeSUS-u," je Nežmah odgovoril na vprašanje, ali DeSUS-u tako lahko uspe na prihodnjih volitvah.
Kaj lahko sledi odhodu DeSUS-a?
Če bo DeSUS res izstopil iz koalicije, bodo tej do večine v parlamentu zmanjkali štirje poslanci. Če bi vlada obstala, bi bila torej manjšinska. Kaj to pomeni? "Da nimaš dovolj poslancev za sprejemanje kateregakoli zakona. Če jih že sprejemaš, to delaš na podlagi splošnega konsenza v parlamentu," pojasnjuje Nežmah. Po njegovem je strah pred manjšinsko vlado povsem odveč. "Slovenija te oblike vladavine za zdaj ne pozna," pravi in dodaja, da "to ne pomeni, da ni popolnoma prikladna. Če ima vlada v resnici željo sprejeti nek zakon, ga lahko dogovori z opozicijskimi strankami. Če bo sprejela kompromisni, vseslovenski predlog zakona, ga bo z lahkoto sprejel tudi parlament".
Velik del opozicije je za čimprejšnje predčasne volitve. V SDS-u po zagotovilih prvaka Janeza Janše vladi ponujajo celo glasove svojih poslancev za razpustitev parlamenta. Nežmah je v pogovoru za naš radio glede predčasnih volitev povedal: "Ti, ki so zdaj v absolutni oblasti, tvegajo velik poraz, obenem poslanci tvegajo svoje službe."
Je Golobičev predlog propagandna poteza?
Ker vsak poslanec zase odloča o razpustitvi parlamenta, se predsedniku Zaresa Gregorju Golobiču ta možnost ne zdi najučinkovitejša. Bliža se ena najtežjih preizkušenj - referendum o pokojninski reformi - zato je Golobič predlagal rekonstrukcijo vlade. Meni, da bi morala ministrska stolčka zapustiti on in predsednica LDS-a Katarina Kresal, Pahor bi moral odstopiti kot premier. To naj bi po njegovem rešilo sprejetje pokojninske reforme. "Seveda gre za zelo očitno propagandno potezo, s katero se želi Golobič pokazati kot racionalen politik, ki skrbi za neko dobrobit vlade. A očitno je, da gre tu za nek notranji spopad," poudarja Nežmah. Golobičeva pobuda pri premierju in notranji ministrici ni naletela na pozitiven odziv. Pahor poudarja, da bo vztrajal pri svojem. Sporočil je, da se zaveda izjemne odgovornosti za vodenje vlade in države v teh zahtevnih časih. Kresalova je medtem dejala, da bodo vsi scenariji, od umika vlade in predčasnih volitev do velike rekonstrukcije vladne posadke - mogoči po morebitnem in verjetnem padcu pokojninske reforme. "Ta vlada vseskozi deluje na način, da se tri strank spopadajo za vplive, finančne delitve, politične simpatije … Permanentni konflikt te vlade je modus vivendi. Ta (Golobičeva, op. a.) poteza tako ni nič novega. /.../ Vedno imamo pred seboj zgodbo, da te tri stranke tekmujejo med seboj za takšen ali drugačen prestiž," še pravi Nežmah.
