Škof Anton Jamnik
Škof Jamnik v Lovranu o težavah delavcev
Slovenija
Medškofijski odbor za kulturo pri Slovenski škofovski konferenci je minuli konec tedna v Domu pastoralnih susreta 'Sjemeniško dobro' v Lovranu pri Opatiji na Hrvaškem pripravil sedmi forum za dialog med vero in kulturo z naslovom Obrazi revščine.
Srečanje so začeli z nagovorom ljubljanskega pomožnega škofa in predsednik omenjenega odbora msgr. dr. Antona Jamnika. V začetku nagovora je dejal, da v Sloveniji pod pragom revščine živi 12 odstotkov ljudi, „več kot 100.000 je brezposelnih, več kot 170.000 alkoholikov, 100.000 depresivnih..“ „Revščina pomeni ne imeti, izključenost pa se kaže tudi kot kategorija ne pripadati – gre za pomanjkanje socialnih stikov in občutek nemoči. Najbolj ranljivi so starejši, potem otroci in takoj za njimi ženske,“ je poudaril škof Jamnik in dodal, da se Slovenija podobno kot države Evropske unije sooča z resno gospodarsko in finančno krizo. „Slovenski delavec je ta trenutek v zelo resni in težki situaciji. Delavci v resnici težko živijo, njihovi dohodki včasih ne zadoščajo niti za osnovno preživetje. V izredno težkih razmerah so družine, ki živijo z eno samo plačo, ki znaša za tričlansko družino skoraj toliko, kot bi dobili socialne pomoči. Delavcev ne pesti samo nizka minimalna plača, pač pa tudi nizek razpoložljiv dohodek in visoki življenjski stroški. Minimalna plača je socialni korektiv, ki vsakemu zaposlenemu teoretično zagotavlja minimalni standard,“ meni škof Jamnik, ki je svoj nagovor sklenil z besedami: „Sedanje stanje v družbi pri nas in po svetu je ne samo izziv, ampak naravnost krik, da se prebudimo iz dremeža ugodja in udobja ter da ob sebi opazimo človeka, ki potrebuje materialno pomoč ali pa morda zgolj to, da prisluhnemo njegovi boleči osamljenosti, ki kliče po človeški bližini, razumevanju in zavesti, da je sprejet in potreben na tem svetu … Za drugega torej lahko naredimo nekaj lepega in dobrega!“
Več o forumu Obrazi revščine
„Še pred dvema letoma je bilo videti, da je revščina v Evropi za vselej presežena. Živeli smo v prepričanju, da bo s splošnim napredkom revščina tudi drugod po svetu vse manjša. Toda izkazalo se je, da se je v Afriki med letoma 1981 in 2001 število revnih podvojilo. Položaj pa se je poslabšal tudi v razvitih državah, kjer trpi lakoto že okoli 15 milijonov ljudi, v ZDA je pod mejo revščine okoli 36 milijonov ljudi v EU pa celo 85 milijonov,“ so zapisali v Tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference.
Tajnik Medškofijskega odbora za kulturo pri SŠK Milan Knep je ob tem dejal, da pomanjkanje dobrin razkriva širše razsežnosti revščine. „Govorimo lahko o socialni evtanaziji, ki pomeni izključenost iz delovnega življenja zaradi brezposelnosti, izključenost iz potrošniške družbe zaradi klasične revščine, izključenost iz družbe zaradi pomanjkanja socialnih stikov in izključenost od mehanizmov moči in v vpliva, kar je nekakšna kulturna marginalizacija. Vedno več ljudi doživlja, da so odpisani, ker izgubljajo možnost pripadnosti prostorom in skupinam, ki živijo v razmerah polnega družbenega in kulturnega udejstvovanja. Milijonom se zaradi vsega tega majejo in podirajo stebri človeške istovetnosti; izgubljajo kulturno in duhovno streho nad sabo. Dunajski sociolog dr. P. Zulehner pravi, da so pri mnogih ogrožene tri človekove prapotrebe: ime, dom(ovina) in moč,“ je poudaril Knep.
