Upanje še vedno obstaja!

Slovenija | 03.04.2011, 22:30

Na Vrhniki je včeraj popoldne potekalo srečanje z naslovom Žarki luči, ki ga je pripravilo Gibanje Fokolarov. Na srečanju se je zbralo približno tisoč ljudi vseh starosti in iz raznih koncev Slovenije. Med njimi sta bila tudi ljubljanski nadškof Anton Stres in novomeški škof Andrej Glavan.

Evangelij in medsebojna ljubezen

Upanje obstaja v mladih, ki so se odločili, da bodo svoje življenje gradili na evangeliju. Upanje obstaja v družinah, ki so za temelj postavile medsebojno ljubezen. Upanje za družbo pa obstaja v dialogu z ljudmi in skupinami različnih prepričanj in mnenj. S temi besedami smo včeraj sklenili srečanje, ki je mnogim v srcu pustilo pečat gotovosti, da v vsaki, še tako težki življenjski okoliščini, obstaja upanje. To so namreč potrdila številna pričevanja mladih in družin, ki so nam zaupali dragocene utrinke iz svojega življenja.

 

 

Trpljenje je utrdilo najin odnos

 

Katarina in Marko sta izgubila novorojenčka: »Kljub trpljenju sva prav zaradi odnosa, ki sva ga gradila pred Žanovo smrtjo, zmogla iti naprej. Zavestno sva se trudila delati dejanja ljubezni drug do drugega in odstrla se je še zadnja tančica med nama. Lahko bi rekla, da je ostala samo ljubezen in edinost.«

Čistost, odprtost do drugih in sprejemanje bolečine

Spoznavali smo družine, ki želijo biti odprte za potrebe drugih, družine, ki so se pred zakonom odločile za čistost in tudi tiste, ki ne morejo imeti otrok, pa vseeno v polnosti živijo svoje duhovno materinstvo. Cveta in Zvone sta z nami podelila bolečino, ko se otrok odloči, da bo šel po poti, ki se ti ne zdi prava: »Če gledaš na trpljenje zgolj s človeškim očesom, končaš v brezizhodni analizi. Če pa verjameš, da je za našim življenjem zgodba Boga – Ljubezni, odkrivaš, da je Jezus na križu v svojem kriku ZAKAJ vstopil v vsako našo bolečino in jo osmislil. Zaradi iskrene medsebojne ljubezni, ki nas povezuje, dobiš moč v edinosti, ki te dvigne in osvobodi.«

Za Boga

Presenečenje za vse so bili povsem običajni mladi, ki pa so se odločili, da bodo živeli za Boga v vseh odnosih in okoliščinah. Med njimi je Tina, ki je doživela težko okvaro vida: »Tako absurdno mi je ta križ pomagal in popolnoma sem prepričana, da je bila to Božja volja. In kadar spet pride bolečina, se trudim spomniti besed mlade svetnice Chiare Luce, ki je vedno rekla: Če to hočeš ti Jezus, hočem tudi jaz. In to je zame ena močna spodbuda, da moram vsak trenutek živeti res dobro, tudi bolečino, ker je to za mojo svetost.«

Krščanstvo ni pravljica za lahko noč

In kaj so izrazila vsa ta pričevanja? Nadškof Anton Stres: »Ta pričevanja so bila pomembna, ker se je iz njih jasno videlo, da življenje v krščanski veri nikakor ni preprosto. To ni pravljica za lahko noč. Vera zahteva zvestobo Gospodu ravno v preizkušnjah, ki niso vernim ljudem čisto nič prihranjene, in tista zvestoba, ki jo pokažemo ravno v preizkušnjah, je tisto najbolj dragoceno.«

Predvsem pa se je v vseh zbranih včeraj na Vrhniki čutilo globoko in močno veselje, lepota življenja in prepričanje, da je mogoče tudi v današnji svet, če ostanemo povezani, prinašati žarke upanja.