Jezus nas osvobaja strahu
Slovenija | 15.04.2011, 18:08
V 6. dnevu radijskega misijona je bil v dopoldanskih razmišljanjih z nami misijonar Andrzej Gosek, s katerim smo razmišljali ob evangeljskih besedah „Božji služabnik mora trpeti“. Popoldne pa je o križu in trpljenju razmišljal nadškof Alojz Uran. Pogovorni večer ima temo: Smisel trpljenja v vsakdanjem življenju.
So te besede aktualne tudi za nas?
Kako izpolnjevati držo kristjana:
- se pustiti soditi, sam pa ne sodi nikogar
- na hudo odgovarjati z dobrim
- jemati nase grehe drugih
Če pogledamo življenje sodobnega človeka, se poraja vprašanje, ali ni to preveč utopično?
Saj nihče tako ne živi. Tukaj pridemo do spoznanja, da krščanstvo ni moralizem, z lastnimi močmi nikoli ne bom sposoben tako živeti. Ampak to je Sveti Duh pripravljen storiti z vsakim od nas. Oznanilo kerigme (vesele novice) nam postavi zmeraj pred oči križ, Jezusa, ki je izročen v smrt, da bi se soočili s stvarnostjo, z lastnim grehom in z Božjo ljubeznijo, ki je močnejša od naših grehov, od vse človeške hudobije.
Povabljeni k zakramentu sprave
Lahko bi usmerili pogovor k trpljenju, čeprav je to velika in zelo obširna tema. Res je, da so se mnogi spotikali nad trpljenjem in dandanes se človek pohujšuje nad trpljenjem. Ko se človek znajde pred dejstvom, ko ga doleti konkretno trpljenje, takrat išče odgovor.
Vabljeni k zakramentu sprave. Zakrament sprave je čudovit, če pristopamo z zaupnostjo v Božjo dobroto in ljubezen do grešnika. Nevarna je miselnost, da se moram pred Bogom prikazati brez graje, da bi me Bog ljubil in da bi dobil milost. Kajti ta miselnost, da je Bog sodnik, ki nas bo kaznoval za grehe, je še zelo globoko zakoreninjena med kristjani. Ampak Kristus nas osvobaja tega strahu. Danes je čudovita priložnost, da bi izkusili resničnost te besede, da je Jezus nosil naše grehe in v njegovih ranah je naše ozdravljenje.
Zakaj je Jezus Kristus imenovan veliki duhovnik in kaj to pomeni?
Naloga velikega duhovnika je bila darovati Bogu daritve za grehe ljudstva. Avtor pisma Hebrejcem pravi, da imamo velikega duhovnika, ki sočustvuje v naših slabostih, ki nas pozna in je preizkušen v vsem, vendar je brez greha. To je za nas velika tolažba, da Jezus pozna vse naše slabosti.
Vemo, da ni lahko videti in priznati svoje slabosti. Zakaj se tako dogaja?
Običajno človek začne skrivati svoje slabosti zaradi strahu. Težko je to priznati, ker ponavadi nimamo še izkušnje, oziroma tudi trdne vere, da nekdo ljubi grešnika. Smo trdno prepričani in se tega držimo, da spoštovanje, ugled, prijaznost drugih prihaja od tega, da sem jaz tako priden, deloven, dober, simpatičen, itd. To ne pomeni, da je nekaj narobe, če sem priden in dober. Pač pa zgrešena je miselnost, da si moram zaslužiti ljubezen bodisi Boga bodisi drugega človeka.
Odkod torej prihaja ta strah?
Vsak hoče biti ljubljen, sprejet, priznan v določenem okolju, v družini, v službi, v družbi, itd. Smo namreč ustvarjeni po Božji podobi, da bi ljubili in bili ljubljeni.
Vabljeni k poslušanju misijonskih pogovorov z Andrzejem Goskom ob 10.15 in ob 13.00.
Ob geslu dneva 'Spreobrni se in veruj evangeliju' je popoldne razmišljal tudi nadškof Alojz Uran. Znova se je ustavil pri vzroku za vse hudo, ki je na zemlji - pri izvirnem grehu. Povedal je, da Bog poseže v to dogajanje z obljubo odrešenja in oblikuje izvoljeno božje ljudstvo kot predpodobo novega božjega ljudstva - Cerkve.
Predpodobe se uresničujejo v tem, da je za božjo mater izbral Marijo iz Nazareta, da se je Bog rodil v hlevu in da je Jezusovo življenje v Nazaretu neznano in skrito.
Jezus je odrešenje nakazal tudi z blagri, ki so jih ljudje zelo različno dojemali: učenci so nihali, množice so bile labilne, nasprotniki pa ga ne morejo prenašati: križ je za Jude pohujšanje, za pogane pa nespamet in norost.
A Jezusovo odrešenje se ne ustavi na križu, kjer se je sicer zaustavila veriga zla in kjer je izrečeno božje odpuščanje nad vsemi grešniki in zločinci, v ozadju sije zarja velikonočnega jutra.