Pevci s Keblja
Večer moškega ljudskega petja v Ljubljani
Slovenija | 20.03.2011, 22:20
V kavarni Hotela Union v Ljubljani od oktobra do novembra lani in od januarja do aprila letos potekajo večeri slovenske ljudske glasbe. Februarski je predstavil večglasno petje dveh mlajših moških skupin, pevcev iz Kapel pri Brežicah in pevcev s Keblja na Pohorju. Utrinke s prireditve Folk Union je prinesla oddaja Pevci zapojte, godci zagod'te.
Ljudska glasba je tista glasbena zvrst, ki bolj redko najde pot v mestna središča. Še največkrat ji vrata odprejo različne inštitucije, kot so radijske hiše in raziskovalne ustanove. Ena izmed inštitucij, ki si je zadala pod svoje okrilje vzeti ljudsko glasbo, je tudi Hotel Union, ki je za strokovno pomoč prosil Glasbeno matico Ljubljana, ta pa je k sodelovanju povabila dve etnomuzikologinji, mag. Mašo Marty in dr. Uršo Šivic, da vsebinsko oblikujeta program.
Prireditev, ki se pojavlja na programu Kavarne Hotela Union od oktobra do novembra in od januarja do aprila, je dobila ime Folk Union. Pomeni popestritev dogajanja na področju ljudske glasbe, še posebno zato, ker so v Ljubljani kot mestnem okolju razen priložnosti, ki bi predstavljale ljudsko glasbo, redke. Do zdaj so izvedli štiri od šestih večerov. Na prvem večeru, 28. oktobra lani, so se predstavili pevci iz Globokega. Drugi večer, 24. novembra, so zaznamovali slovenski ljudski plesi. Plesno hišo so za obiskovalce izvedli člani Akademske folklorne skupine France Marolt.
26. januarja je bil večer v znamenju zimskega časa in zimskih kolednic. Pevci z Vitanja so pred kavarniškimi vrati poustvarili koledovanje. Moško ubrano večglasno petje so dopolnjevale še pevke Žejno s Čateža ob Savi.
Četrti večer pa je bil posvečen moškemu ljudskemu petju. Predstavil je deloma še živo, deloma pa na novo naučeno večglasno petje mlajših moških skupin, pevcev iz Kapel pri Brežicah in pevcev s Keblja na Pohorju. Ti dve skupni nista mladi samo po nastanku, ampak tudi po pevcih, ki pojejo, kar je redkost pri skupinah ljudskih pevcev, saj se za ljudsko petje navadno odločajo ljudje v bolj zreli dobi.
23. februarja v Kavarni Hotela Union obiskovalci niso le poslušali ubrano petje Kapelskih pubov in pevcev s Keblja - kavarniški prostor se je navidezno spremenil v gostilniškega in se napolnil s petjem v funkciji: pevci so sedeli okoli miz, poslušalci pa okrog njih kot del večje pevske družbe. Ker so pevci predhodno pripravili besedila, so z njimi lahko tudi zapeli. Prireditev je pripravila in vodila dr. Urša Šivic, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta.
Skupina Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah združuje člane moškega pevskega zbora. V kraju deluje moški pevski zbor, ki letos praznuje 90 let. Od leta 1989 ga vodi Miha Haler iz Artič, ki je bil tudi pobudnik, da so pred štirimi leti ustanovili še skupino ljudskih pevcev in vanjo povabili nekaj članov domačega zbora. Skupino Kapelski pubje sestavlja večina mladih fantov, ki so se na novo naučili ljudskega petja in ljudskih pesmi, tako kot so se naučili zborovskih in dalmatinskih pesmi. Značilnost njihovega petja je triglasje, ko en pevec »vodi«, drugi »cvika«, ostali pa basirajo ter basovsko povezovanje verzov.
Pevci s Keblja prihajajo iz majhne vasice na južnem delu Pohorja. Vsi so člani domače folklorne skupine, ki deluje od leta 2007. Pred tremi leti pa so znotraj Kulturno umetniškega društva Kebelj, ki poleg folklorne skupine združuje še ljudske pevke s Keblja, pevce Pustrovžeke in oktet, ustanovili še skupino ljudskih pevcev. Pet mladih mož in fantov z glasovi, ki jim po domače pravijo naprej, čez in bas, ohranjajo triglasno fantovsko petje. Ne pojejo le na prireditvah, ampak tudi ob tradicionalnih priložnostih; vsako leto za novo leto in svečnico koledujejo od hiše do hiše in s pesmijo domačinom zaželijo vse dobro. Pevci s Keblja živijo na področju, kjer je živel in deloval naš ljudski pesnik in bukovnik Jurij Vodovnik, ki je tudi rad pel in pisal pesmi, zlasti o dogodkih tedanjega življenja. Njegove pesmi še danes živijo daleč preko pohorskih meja, pomembno mesto pa zavzemajo tudi v repertoarju pevcev s Keblja.
