Nadškof Stres: Evropa je celina, na kateri je krščanstvo doživelo svoj najvišji razcvet

Slovenija | 25.03.2011, 08:24

V teh dneh mineva 40 let od ustanovitve Sveta evropskih škofovskih konferenc, katere članica je tudi Slovenija. Nadškof Anton Stres je ob tej priložnosti poudaril, da svet med drugim sodelujejo pri ohranjanju in razvijanju skupne duhovne dediščine.

Svet evropskih škofovskih konferenc vključuje vseh triintrideset evropskih škofovskih konferenc, ki jih zastopajo njihovi predsedniki. Člani Sveta so tudi nadškofje iz Luksemburga, Kneževine Monako, Cipra in škof iz Kišinjeva (Moldavija). Predsednik Sveta je nadškof iz Esztergoma-Budimpešte in madžarski primas kardinal Péter Erdö, podpredsednika pa sta zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić in nadškof iz Bordeauxa kardinal Jean-Pierre Ricard. Član Sveta, ki ima svoj sedež v Švici je od izvolitve za predsednika Slovenske škofovske konference 11. januarja lani tudi ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Ob tej priložnosti je poudaril, da je Evropa celina, na kateri je krščanstvo doživelo svoj najvišji razcvet, oblikovalo njeno identiteto in je kljub dejstvu, da je doživelo dva razkola, oblikovalo njene temeljne vrednote. „Iz Evrope so misijonarji odhajali na vse celine sveta zato je povezanost krajevnih Cerkva v Evropi še posebnega pomena,“ je dejal nadškof Stres in dodal, da je „Svet evropskih škofovskih konferenc nastal v času, ko je bila Evropa še razdeljena z železno zaveso, in je pomembno prispeval k premagovanju tudi te delitve.“

„Odkar Evropa »diha z obema kriloma pljuč«, krajevne Cerkve, povezane v Svet evropskih škofovskih konferenc, sodelujejo pri ohranjanju in razvijanju skupne duhovne dediščine, medsebojnem razumevanju in ekumenskem sodelovanju ter združujejo prizadevanja za čim bolj harmonično krščansko pričevanje,“ je še poudaril nadškof Stres ob 40. obletnici Sveta evropskih škofovskih konferenc.

Pogled v zgodovino

Proti koncu II. vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965) 18. novembra 1965 se je na srečanju zbralo 13 predsednikov škofovskih konferenc iz Evrope. Sestavili so odbor iz šestih delegatov škofovskih konferenc in tajništvo z nalogo, da preučita možne poti sodelovanja med škofovskimi konferencami v Evropi v prihodnje. Odbor je imel dve nalogi: preučiti osnove za sodelovanje ter določiti prednostna pastoralna področja delovanja.

Predsedniki škofovskih konferenc so se julija 1967 srečali na prvem simpoziju v Noordwijkerhoutu na Nizozemskem. Drugi del simpozija je isto leto oktobra potekal v Rimu v Italiji. Takrat so se odločili, da bo drugi simpozij julija 1969 v Churu v Švici. Oktobra 1969 so se delegati evropskih škofovskih konferenc ponovno srečali v Rimu.

Ustanovna seja Sveta evropskih škofovskih konferenc je 23. in 24. marca 1971 potekala v Rimu. Dr. Alojzij Šuštar (1920–2007), kasneje ljubljanski nadškof metropolit (1980–1997), je od 1971 do 1976 kot prvi opravljal službo tajnika Sveta evropskih škofovskih konferenc.

Poslanstvo in področja delovanja Sveta evropskih škofovskih konferenc

1. Odnosi med škofovskimi konferencami

Prva naloga Sveta je pospeševanje sodelovanja med evropskimi škofovskimi konferencami. Najpomembnejše letno srečanje je plenarno zasedanje predsednikov evropskih škofovskih konferenc, na katerem obravnavajo teme, povezane z Evropo, življenjem Cerkve v okviru posameznih škofovskih konferenc in ekumenska vprašanja. Na omenjenem srečanju škofje sprejemajo ključne odločitve. Svet vsako leto organizira tudi srečanja generalnih tajnikov evropskih škofovskih konferenc in tiskovnih predstavnikov evropskih škofovskih konferenc.

2. Ekumensko delovanje

Na področju pospeševanja krščanske edinosti Svet vse od svojega nastanka dalje sodeluje s Konferenco evropskih Cerkva (CEC), ki vključuje 125 pravoslavnih in evangeličanskih Cerkva. Najpomembnejši dogodki, ki so zaznamovali omenjeno sodelovanje, so bila evropska ekumenska zborovanja (leta 1989 v Baslu, leta 1997 v Gradcu in leta 2007 v Sibiu).

3. Kultura in družba

Tovrstno delovanje je osredotočeno na pastoralno področje, ki spodbuja sodelovanje med posameznimi deželami in škofovskimi konferencami.

4. Posebno sodelovanje

Na področju združevanja Evrope Svet evropskih škofovskih konferenc sodeluje s Komisijo škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE), povezuje pa se tudi s škofovskimi združenji na drugih kontinentih (SECAM – SCEAM, CELAM in FABC). Sodelovanje z vatikanskimi dikasteriji je utečeno na področjih, na katerih Svet deluje.