Gremo v šolo

Slovenci po svetu | 01.04.2011, 08:10 Matjaž Merljak

Po južnih poletnih počitnicah je delovanje slovenske skupnosti v Argentini že v polnem razmahu. Normalno tudi že potekajo šolski tečaji, katerih dejavnost se je uradno začela z začetno prireditvijo.

Pri popoldanski sveti maši v nedeljo, 13. marca 2011, so zbrani otroci, učitelji in starši najprej prosili našega Učitelja, da bi jih spremljal pri tej nalogi skozi celo leto. Sv. mašo je daroval msgr. dr. Jure Rode, za petje pa so poskrbeli otroci in voditelji letošnje kolonije v Cordobi. Duhovnik je otroke spodbujal, naj se priporočijo Svetemu Duhu, da bi vedno imeli zdravo pamet in dobro srce. Ob 25-letnici smrti msgr. Antona Oreharja je poudaril ves trud, ki so ga prvi duhovniki in stari starši vložili pri ohranjanju krščanskih vrednot in slovenskega jezika izven domovine. Svetoval je, naj na to gledajo kot na bogastvo.

Nato so se prisotni napotili v dvorano škofa Rožmana in zasedli mesta do zadnjega sedeža. Otroci so nestrpno čakali na gledališko igro. A še prej so sprejeli zastavonoše in zapeli argentinsko ter slovensko himno. Šolska referentka Zedinjene Slovenije, Alenka Prijatelj, je pozdravila vse navzoče in še posebej goste. Izrekla je dobrodošlico novemu veleposlaniku Republike Slovenije v Argentini, Tomažu Mencinu. Prisrčnega pozdrava so bili deležni predsednica Zedinjene Slovenije, Alenka Jenko Godec in drugi visoki gostje.

V slovenski šoli Josipa Jurčiča so bili sedanji in nekdanji učenci tudi med počitnicami pridni kot čebele. Prav zato nas je lahko njihova predstava poučila o edinstvenem slovenskem kulturnem pojavu panjskih končnic. Gledališka predstava, ki so jo pripravili, opisuje zgodbo deklice, ki je iz Argentine šla na obisk v Slovenijo. S svojim bratrancem odkrijeta, da ima čebelji panj neko skrivnostno moč, saj se utelesijo prizori, ki so na končnicah narisani. Tako se zaporedno na odru pojavijo sveti Miklavž; hudič, ki brusi ženi jezik; narobe svet, kjer živali preganjajo lovca; žena, ki vleče domov pijanega moža in pa narodni junak Kralja Matjaž.

Prizori so si sledili tekoče in vsi otroci in starejši so svoje vloge lepo podajali. Na koncu so iz panja stopili vsi nastopajoči, ki so z navdušenjem zapeli pesem Boljši svet. Želeli so si, da bi na obrazu vseh bil lep nasmeh, kar so s tako poučno in tudi nekajkrat šaljivo predstavo o slovenski kulturni dediščini dosegli. Pokazali so nam, da brez potú ni medú.

Šolska referentka se je nato zahvalila vsem, ki so nas z igranjem in sodelovanjem posladkali. Največ je v čebelnjaku pridelala voditeljica šole Ani Klemen z duhovito zamislijo in razgibano režijo igre. Pomagal ji je ves roj čebel-sodelavcev. Zahvalila se je tudi voditeljem otroške kolonije, ki je potekala meseca januarja. V veži pred dvorano so si gostje lahko ogledali njihove fotografije in razstavo ročnih del.

Prisotni so se razšli z namenom, da bodo v teku šolskega leta kaj lepega prispevali k rubriki boljši svet in poslikali panjsko končnico s prijetnimi dogodivščinami in požrtvovalnim delom. To delo se je začelo že naslednjo soboto dopoldan, ko se je po vseh tečajih začel reden pouk.

Tudi srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka, ki stopa v 51. leto, je že začel s svojim delovanjem. V soboto, 12. marca, so kandidati za prvi letnik imeli sprejemni izpit, ki ga je pozitivno opravilo 23 fantov in deklet. Naslednjo soboto, 19. marca, je bilo vpisovanje v novi letnik in začetna sveta maša, ki jo je daroval delegat dr. Jure Rode. Po končani maši je vse pozdravila ravnateljica, prof. Neda Vesel Dolenc. 26. marca pa so imeli že prvi dan pouka. 21 sobotnih popoldnevov bo 150 dijakov odpiralo svoje glave in srce, da spoznajo kaj slovenske zgodovine, etnografije, slovnice, literature in tudi petja in recitacije. V vsakem letniku imajo seveda tudi verouk. Celoten pouk poteka v slovenskem jeziku, čeprav so dijaki že člani tretjega in celo četrtega rodu slovenskih naseljencev v Argentini.