Tujci bežijo iz Libije
Svet Marta Jerebič
Libijski voditelj Moamer Gadafi se je sinoči za kratek čas pojavil na televiziji in zanikal, da bi pobegnil v Venezuelo. Po poročanju prič je na protestnike v Tripolisu poslal vojaške helikopterje in letala, medtem ko so na vzhodu države vojaki prestopili na stran ljudstva in se spopadli z Gadafiju zvestimi silami.
Libijskemu voditelju zaradi krvavih spopadov hrbet obrača vse več njegovih diplomatov po svetu, države se medtem odločajo za evakuacijo na tisoče svojih državljanov. V Libiji je približno 30 slovenskih turistov dveh turističnih agencij, ki sicer niso na nevarnih območjih, agenciji pa iščeta načine za njihovo predčasno vrnitev.
Po poročanju tujih medijev je samo v sinočnjih spopadih v libijski prestolnici umrlo več kot 250 ljudi. Tudi zjutraj so poročali o letalskem bombardiranju nekaterih delov mesta, sicer pa so ljudje danes zaradi močnega deževja večinoma ostali doma. Proteste so sprožili predvsem mladi, ki zahtevajo korenite spremembe Gadafijevega režima, ki je z 41-imi leti na oblasti afriški voditelj z najdaljšim stažem. O tem je za Radio Vatikan spregovoril apostolski vikar v Tripoliju, msgr. Giovanni Martinelli: „Libija ni revna država kot Egipt in Tunizija. Zahteve ljudstva, zlasti mladih, so upravičene: da bi lahko imeli hišo, boljšo plačo, delo. Gre za upravičene zahteve, ki jih Libija, za razliko od drugih držav, lahko izpolni, saj gre za dobro stoječo državo. Žal pa se mladi tega problema lotevajo z nasiljem, še dodaja msgr. Martinelli.“
„Narodi se prej ali slej odzovejo na takšen pogled na človeka, ki ne spoštuje temeljnih pravic in njegovega dostojanstva,“ pa je dejal predsednik italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco. Prav Italija z veliko zaskrbljenostjo opazuje razvoj dogodkov, saj je to prva država, ki bo čutila posledice množičnega vala priseljencev. Na južnoitalijanskem otoku Lampedusa vsak dan oziroma noč pristane več sto beguncev. Tudi sosednji Egipt se boji vala libijskih beguncev, zato že krepi vojaško navzočnost na meji.
Nemiri v Libiji imajo neposreden vpliv tudi na svetovno gospodarstvo. Slovenija uvaža predvsem nafto, izvaža pa les oziroma skrbi za logistiko pri izvozu švedskega oziroma finskega lesa.
Vendar pa na to krizo ne smemo gledati le z gospodarskega vidika, opozarja skupnost sv. Egidija, ki je posebej prisotna na afriški celini in predstavniki katere so se danes mudili na našem radiu.
Po mnenju Piergiacoma Baronija, ki je pri tej skupnosti odgovoren za Furlanijo Julijsko Krajino, je treba preseči neokolonialno miselnost, logiko prevladovanja ali zgolj gospodarski interes – nafta. Evropa mora po njegovih besedah znova najti poslanstvo v svetu in tem državam pomagati graditi demokratično prihodnost.
