Evropski dan epilepsije
Slovenija Tanja Dominko
Na predlog Mednarodnega urada za epilepsijo in s sodelovanjem Mednarodne Lige proti epilepsiji danes prvič obeležujemo evropski dan epilepsije. V avli Evropskega parlamenta v Strasbourgu je v ta namen odprta razstava fotografij z naslovom Mnogi obrazi epilepsije. Predstavniki Mednarodnega urada za epilepsijo pa bodo na seji nagovorili tudi evropske poslance.
Cilj razglasitve evropskega dne epilepsije je povečati zavedanje o epilepsiji na mednarodni in lokalni ravni ter zmanjšati omejitve in ovire, s katerimi se srečujejo ljudje z epilepsijo. Gre za bolezen, ki se je ne vidi navzven, vendar lahko prizadene kogarkoli med nami, v kateremkoli obdobju življenja, ne glede na spol, raso ali socialno ekonomski položaj.
Kaj je epilepsija?
Je najpogostejša nevrološka motnja in imeti epilepsijo pomeni imeti napade, ki imajo lahko različne oblike. Pri nekaterih napadih je motena funkcija možganov v celoti, pri drugih pa le delno. Vzrok nastanka bolezni in simptomi so izrazito raznoliki. Pogosto so ti lahko posledica poškodbe možgan, infekcij, krvavitev, tumorjev, alkohola, nekaterih presnovnih motenj in dednosti. Natančno diagnozo lahko postavi samo zdravnik, ki se s to boleznijo ukvarja.
Epilepsija in nosečnost
Pred nosečnostjo je priporočljiv posvet z zdravnikom, saj so nekatera epileptična zdravila škodljiva za plod. Na primer: valproat povzroča malformacije ploda. Opozoriti je tudi treba, da nekatera epileptična zdravila povzročajo odpoved delovanja kontracepcijskih tabletk! Priporoča se, da bolnice z epilepsijo prejemajo le eno vrsto zdravila ali celo popolnoma ukinejo zdravljenje, vendar le v dogovoru z nevrologom in ginekologom.
Zdravljenje
Večina primerov epilepsij se zdravi z zdravili: karbamazepin, valproat, carbamazepin, vigabatrin, lamotrigin, lamictal, depakin, čeprav uspeh ni zagotovljen, pogosti so neprijetni stranski učinki. Ena izmed rešitev je tudi kirurški poseg, vendar ga ne izvajajo povsod, saj gre kljub vsemu za operacijo na možganih, ki je precej tvegana.
Ljudje z epilepsijo so sposobni za večino telesnih in duševnih aktivnosti, zaposlitev, itd., čeprav je za mnoge bolezen precejšnja ovira, saj napada ali kratkotrajne izgube zavesti ne morejo vnaprej predvideti. Le predstavljajte si, kaj se lahko zgodi, če izgubi zavest mamica, ki ima v rokah dvomesečnega dojenčka?!
