Stališče SSO in SKGZ glede zakonskega predloga o Gorskih skupnostih
Matjaž Merljak
Svet slovenskih organizacij SSO in Slovenska kulturno-gospodarska zveza SKGZ, krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, sta skrbno preštudirali zakonski predlog št. 150, ki ga je pripravil in v odobritev predložil deželni odbor Furlanije – Julijske krajine.
KGZ in SSO sta bila vedno na stališču, da so za splošni razvoj naše dežele Gorske skupnosti nujno potrebne, ker so hriboviti kraji vedno v nekem težkem in večkrat tudi zapostavljenem položaju. Prebivalstvo visokogorskih krajev ima težko življenje in to ne velja samo za našo deželo, ampak za vse dežele, ki imajo v Italiji, pa tudi drugje po Evropi, nelahke razmere za svoj socialno-ekonomski in splošni razvoj.
SSO in SKGZ sta kot civilni organizaciji zato bili vedno ob strani vsem, ki so se trudili v teh krajih za svoj obstoj in razvoj, in to tudi na socialnem in kulturnem ter splošno civilnem področju. Življenje v gorah mora biti dostojno omogočeno vsemu prebivalstvu, ki tam živi, še posebej pa mora omogočiti mladim generacijam, da se posvetijo svojemu delu in življenju v teh krajih, ne da bi pri tem bile v stalni bojazni za svoj obstoj in nemoteno in človeka dostojno življenje.
SKGZ in SSO zato v tem smislu vsestransko podpirata delovanje Gorskih skupnosti in si bosta v tem smislu tudi sama prizadevala in po svojih močeh prispevala splošnemu ekonomskemu in socialnemu razvoju zainteresiranih območij.
Glede delovanja Gorskih skupnosti se SKGZ in SSO s posebno pažnjo ozirata na člen 4 in tudi 7 zakonskega predloga št. 150 in pri tem jasno podčrtujeta nujnost, da se v vseh Gorskih skupnostih, tudi tistih, ki bi v eni ali drugi obliki dobile možnost delovanja v okviru ali blizu obstoječih pokrajinskih ustanov, dosledno spoštuje in zagotavlja pravica občevanja v slovenskem jeziku.
Tu gre za 32 občin, ki so bile kot dvojezične priznane tudi od dekreta predsednika italijanske republike in na območju katerih mora biti pravica do uporabe slovenskega jezika zagotovljena na vseh nivojih, to je v odnosu z oblastmi kot tudi posamično v odnosu do Gorske skupnosti same. Tu gre vzeti v poštev predvsem pravico do uporabe slovenskega jezika v vseh svetih Gorskih skupnosti kakor tudi v odnosu do vodilnih organov le-teh.
Ta pravica mora biti posebej zagotovljena v eventualni nadstrukturi Gorskih skupnosti, ki bi zajela predvsem občine in kraje v Benečiji, Reziji, Terski in Kanalski dolini.
Pravico do uporabe slovenskega jezika v vseh teh organih zagotavlja tudi republiška ustava (člen 6), deželni statut (člen 3), državni zakon št. 38/2001, deželni zakon št. 26/2007 ter razni mednarodni sporazumi ter listine evropskih konvencij.
SKGZ in SSO bosta delovanju Gorskih skupnosti skrbno sledila in sproti opozarjala na vsakršno morebitno kršenje vseh prej naštetih zakonov in mednarodnih sporazumov.
Rudi Pavšič, predsednik SKGZ
dr. Drago Štoka, predsednik SSO
