Od petka do petka: 18. - 25. februar 2011

| 27.02.2011, 08:09 Matjaž Merljak

Reševanje dolžniške krize v nadškofiji Maribor, msgr. Ivan Jurkovič apostolski nuncij v Rusiji, odmevi na proteste v Libiji in sprejem zapornikov iz Gunatanama, dokumenti v arhivih, afera Patria, plemenito je delati dobro, Perpetuum Jazzile ima novega umetniškega vodja, športniki uspešni - to je nekaj tem tokratnega pregleda domačih dogodkov, ki ga je za oddajo Slovencem po svetu in domovini pripravil Alen Salihovič, urednik informativnega program Radia Ognjišče.

Cerkev

Spoštovane poslušalke in poslušalci lepo pozdravljeni v pregledu dogodkov od petka do petka, ki ga tokrat začenjamo z reševanjem dolžniške krize v nadškofiji Maribor. Nadškof Marjan Turnšek je v pogovoru za Radio Ognjišče pojasnil, da Sveti sedež zaenkrat še ni potrdil sanacijskega programa vendar upa, da bo to storil kmalu: „Na žalost jasnega in dokončnega odgovora še ni. Pravzaprav so naši sodelavci v rednem in tesnem stiku s sodelavci v Vatikanu, saj se v teku pogajanj in dogovarjanj stvari nenehno spreminjajo. Kaj bo naprej, ni odvisno samo od mariborske nadškofije, ni odvisno samo od naših sodelavcev, ampak od vseh, tudi upnikov.“

V minulih dneh so se mediji razpisali o domnevnih nepravilnostih pri pridobivanju dveh milijonov evrov evropskih sredstev za prenovo dvorca Betnava. Po njihovem poročanju naj bi šlo za ponarejanje listin, vendar nadškof to zanika, verjame pa, da bo ta denar v danem trenutku težko vrniti: „Sodelavci mi zagotavljajo, da ni šlo nikoli za ponarejanje listin,“ je dejal nadškof in krivdo za nastalo stanje pripisal gradbenemu podjetju Vegrad. Glede vračanja dveh milijonov pa, da bo to izredno težko. „Vemo, da jih moramo vrniti, vse delamo in se zelo trudimo, da bi v tej celotni tako težki situaciji našli neko možnost, da bi ta sredstva lahko vrnili.“ Ob tem še povejmo, da bo v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika prihodnjo nedeljo bogoslužno slavje ob spremembi na nadškofijskem metropolitanskem sedežu.

Nadaljujemo pa v Rusiji, kjer bo novi nuncij Slovenec. Papež Benedikt XVI. je nadškofa slovenskega rodu, msgr. Ivana Jurkoviča, prejšnjo soboto imenoval za apostolskega nuncija v Rusiji. Do zdaj je bil apostolski nuncij v Ukrajini, v Rusiji pa je nasledil msgr. Antonia Menninija, ki službo papeževega predstavnika zdaj opravlja v Veliki Britaniji. Na vprašanje, kaj je bilo odločilno, da se je papež Benedikt XVI. odločil, da v Rusijo pošlje prav njega, pa nadškof Jurkovič odgovarja: „Gotovo domačnost, ki se si jo tukaj naredil in poznanstva ter jeziki, ki jih poznam.“

Msgr. Ivan Jurkovič bo z delom v Moskvi začel čez približno dva meseca.

Politika in gospodarstvo

Pregled domačih novic pa začenjamo v Libiji. Nemirni protesti odmevajo tudi pri nas. Slovenija je tako kot so to storile mnoge druge države izrazila zaskrbljenost nad potekom dogodkov v Libiji in nad poročili o naraščanju števila ubitih demonstrantov. Represija se mora končati in začeti se mora demokratični dialog o prihodnosti te države, s katero želi Slovenija še naprej ohraniti in razvijati prijateljske odnose in poglabljati gospodarsko sodelovanje, je povedal uradni govorec na MZZ Milana Balažica.

Dogajanje so obsodili tudi na odbor državnega zbora za zunanjo politiko. Ta je soglasno sprejel izjavo, v kateri je obsodil vsako uporabo sile, kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava nad protestniki v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, ki si prizadevajo za demokratične spremembe. Poslanec SDS Branko Grims: „Tisto kar me skrbi, je usoda slovenskih državljanov, ki so v Libiji in kako so oziroma bodo zaščiteni gospodarski interesi na tem območju.“

Medtem pa so v domovino iz Libije že prišli vsi slovenski turisti, ki so se tam mudili na dopustu.Vlada je z novelo zakona o tujcih dala zeleno luč za sprejem zapornikov iz ameriškega taborišča Guantanamo. Tí bodo dobili dovoljenje za začasno prebivanje. Slovenska politika naj bi bila pripravljena sprejeti enega ali dva pripornika. Premier Borut Pahor je dejal, da sprejem zapornika „storimo iz humanitarnih razlogov.“

Nasprotovanje sprejemu terorističnega zapornika je slišati tako iz opozicijskih kot koalicijskih vrst. Na nevarnost opozarja tudi Nova Slovenija, Ljudmila Novak: „Sprejem zapornikov iz Guantanama bi za Slovenijo pomenil veliko varnostno tveganje. NSi opozarja, da bi bila lahko posledica te odločitve veliko višja izpostavljenost Republike Slovenije terorističnim grožnjam in celo morebitnim terorističnim napadom.“

Jožef Jerovšek SDS opozarja, da bi se s tem povečalo tveganje Slovenije na zemljevidu Al Kaide, Darja Lavtižar Bebler SD pa med drugim opozarja, da je zaprtje teh ljudi z vidika človekovih pravic sporno – saj jim ni bilo sojeno in so zato pridržani nezakonito.

Minuli teden so poleg Libije in zapornikov iz Gunatanama politično prizorišče napolnjevale tudi novice o tem, da naj bi SDS zavajala z dokumenti o arhivih in o tem kaj je o atentatu v Velikovcu leta 1979 vedel predsednik države Danilo Türk. SDS vztraja, da v torek objavljeni dokumenti Arhiva RS potrjujejo, da Danilo Türk o dogodku v Velikovcu ni bil obveščen le iz medijev. Dopuščajo pa možnost, da so bila gradiva SZDL v arhivu zložena v isto mapo in nato v datoteko poskenirane tudi strani, ki niso bile priloga k dopisu z dne 2. julija 1980. Direktor Arhiva RS Draga Matić pojasnjuje, da je Arhiv urejen. Ta tema bo odmevala tudi še v naslednjem tednu.

Nekako je že v navadi, da teden v Sloveniji ne mine brez afere Patria. Parlamentarna preiskovalna komisija, ki je v četrtek želela zaslišati nekdanjega generalnega sekretarja vlada Milana Cvikla tega ni storila. Koalicijski člani komisije z izjemo predstavnika DeSUS se namreč seje niso udeležili, zaradi česar je bila komisija nesklepčna. Predsednik komisije Branko Grims je ob tem dejal, da vlada in koalicija blokirata delo komisije, ker se bojita resnice o Patrii. Ta pa je, da je vse skupaj pobalinsko zrežirana zgodba, je pripomnil Grims.

Glede Patrie je bilo na delu tudi sodišče. To je zaslišalo pričo tožilstva Miho Matka z ministrstva za obrambo. Kot je po zaslišanju povedal Erjavec, je priča potrdila, da je bil postopek nakupa oklepnikov Patria korekten, pogodba pa racionalna. Po besedah Erjavca bi bilo najbolje, če bi tožilka Branka Zobec Hrastar izobesila belo zastavo.

V petek bi moral steči prvi krog dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke vendar se to ni zgodilo. Kot poudarjajo v banki, so priprave v zaključni fazi. Dokapitalizacija naj bi bila v skladu z zahtevami Banke Slovenije zaključena najpozneje do konca marca.

Skupina Telekom Slovenije je lani ustvarila za dobrih 211 milijonov evrov izgube, kar pomeni, da je občutno poslabšala rezultat v primerjavi s predhodnim letom, ko je zabeležila skoraj 29 milijonov evrov čistega dobička. Tolikšna izguba je posledica slabitev vrednosti naložb, med drugim Telekomovih odvisnih družb v Makedoniji in na Kosovu ter slabitev zaradi neplačil pogodbenih obveznosti alternativnih operaterjev. Predsednik uprave Ivica Kranjčević upa, da se bo trend obrnil navzgor: „Sprejeti ukrepi vlivajo upanje in zaupanje, da ko bomo obravnavali rezultate za prvi kvartal letošnjega leta, da se bomo pogovarjali o drugačnih številkah in trendih.“

Ljubljanski okrožni tožilci so sredi februarja v aferi bulmastifi na Okrajno sodišče v Ljubljani vložili obtožni predlog zoper fizično osebo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Po neuradnih podatkih naj bi bila obtožena nekdanja državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Sonja Bukovec, in sicer zaradi domnevnih nepravilnosti v postopku vračanja napadalnih psov Saši Baričeviču po napadu na Tržičana Stanislava Megliča marca 2006.

Plemenito je delati dobro - bi lahko poimenovali letošnjega nagrajenca akcije Junak Slovenije 2010. To je postal Rok Vori. S svojimi šestnajstimi leti je onesposobil soseda, ki se je s sekiro spravil nad partnerko in hčerko: „Sem vesel in ponosen.“

Ostali finalisti akcije so: Aleš Hren, ki je s Hajmlihovim prijemom rešil otroka, Katja Klinar, ki je pred hudo nevihto v gorah rešila štiri fante, Mitja Perša, ki je iz reke rešil žensko pred samomorom, Uroš Šoštarič in Rado Pistor, ki sta rešila žensko pred posilstvom ter Jože Glač in Horst Hafner, ki sta iz avta v reki rešila mamico z dvema otrokoma.

Ob sklepu pregleda domačih novica pa še k besedi, ki jo najraje slišimo. To je jezik, ki nam ga je v zibko položila mati. V ponedeljek smo namreč obeležili mednarodni dan maternega jezika. Vprašanje, kako na svoj materni jezik gledamo Slovenci, smo zastavili pisateljici Berti Golob. Odgovorila je, da je od človeka do človeka različno, se pa strinja, da je premalo ljudi veščih v uporabi knjižnega jezika. Kaj bi Berta Golob, ki veliko piše za otroke, mladino in odrasle, ob tem dnevu vsem nam, predvsem pa mlademu rodu, položila na srce: „Naj ga ima rad, naj govori, naj bere, naj poje, naj misli, naj sanja, naj moli, to se vse najlepše počne v materinščini.“

Kultura

Poglejmo v življenje umetnikov. Vokalna zasedba Perpetuum Jazzile je po odhodu Tomaža Kozlevčarja za novega umetniškega vodjo izbrala Pedra Karlssona, ustanovnega člana ene najboljših vokalnih skupin na svetu, The Real Group s Švedske. Skladatelj, aranžer in pevec, ki je v jazzovski in popularni a cappella glasbi preživel 26 let, se bo s zborom družil približno enkrat mesečno.

Edino slovensko gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh, ki letos praznuje 15. obletnico delovanja, se predstavlja z novo uprizoritvijo. Po komedijah, ki so jih igrali v minulih letih, so se tokrat lotili drame simbolista Mauricea Maeterlincka Slepci. Dejanska slepota igralcev pa tokratni uprizoritvi drame, dodaja novo dimenzijo.

Šport

Pri športu pa se bomo naprej ustavili pri svetovnem prvenstvu na Holmenkollnu, kjer je slovenska smučarska tekačica Petra Majdič v četrtek osvojila bronasto kolajno v sprintu v prosti tehniki: "Noro tretje mesto. Na velikih tekmah štejejo medalje, jaz jo imam in tega sem izredno vesela.“

Druga slovenska finalistka Vesna Fabjan je bila četrta. Zmagala je Norvežanka Marit Bjoergen, drugo mesto je osvojila Italijanka Arianna Follis. Alenka Čebašek je bila 19, Katja Višnar pa 21.

Poglejmo še na nedavno svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, ki ga je gostil nemški Garmish-Partenkirchen. To je bilo zelo uspešno za Tino Maze. Domov se je vrnila z dvema medaljama - zlato v veleslalomu in srebrno v superkombinaciji - ter dvema pętima in enajstim mestom. Slovenski šampionki so v nedeljo popoldne na ljubljanskem Prešernovem trgu pripravili veličasten sprejem. Na odru se ji je pridružil še en športni junak - novi in stari svetovni boksarski prvak Dejan Zavec.