Deset let "zaščitnega zakona" za Slovence v Italiji
Slovenija
Mineva deset let od sprejetja "Zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji". Parlament v Rimu je namreč 14. februarja 2001 po številnih razpravah in iskanju ustreznega dogovora sprejel njegovo besedilo. Po desetih letih so mnenja glede zakona, na katerega je manjšina čakala od druge svetovne vojne, različna in tudi njegovega polnopravnega izvajanja manjšina še ni dočakala.
Zaščitni zakon za Slovence v Italiji ima 29 členov, ki govorijo o priznanju in pravicah slovenske manjšine v goriški, tržaški in videmski pokrajini. Stojan Špetič, ki je bil v času sprejemanja zakona senator v Rimu, je prepričan da jim je takrat uspelo uveljaviti več določb, bistvenih za preživetje in zaščito manjšine. Med temi so vračanje slovenskih priimkov, financiranje manjšinskih kulturnih dejavnosti in ustanov ter podpora manjšinskemu tisku. Obenem so morali na številnih področjih popuščati, saj zakon drugače ne bil bil sprejet. Deset let po sprejetju zakona se poznavalci strinjajo, da je njegovo izvajanje precej odvisno od politične volje občin, pokrajin in dežele Furlanije-Julijske krajine. Po drugi strani pa Slovenci pravic, ki jih daje zakon, velikokrat ne izkoristijo in ne zahtevajo, do česar so upravičeni.
Krovni organizaciji rojakov v Furlaniji-Julijski krajini, Slovenska kulturno gospodarska zveza ter Svet slovenskih organizacij, sta ob obletnici zaščitnega zakona sklicali novinarsko konferenco. Predsednik prve Rudi Pavšič je dejal, da je zaščitni zakon zgodovinsko dejstvo in najboljše besedilo, ki se ga je v danih razmerah dalo sprejeti. Slovensko narodno skupnost je zakonsko-pravno priznal, kar je bilo predvsem za preživetje Slovencev v videmski pokrajini izredno pomembno. Zakon obravnava zaščito na območju 32 občin. Pavšič je prepričan, da se je v desetih letih veliko stvari spremenilo na bolje. Pri tem je opozoril na odnos do skupnosti same ter na okrepljene odnose med državama Italijo in Slovenijo. Lanskoletno srečanje treh predsednikov v prostorih Narodnega doma v Trstu je dokaz za to, saj so skupaj priznali slovensko narodno skupnost v Italiji in njeno zgodovino ter odprli prostor za boljše udejanjanje zaščite v naslednjih letih. V skupnosti sami je zato po mnenju Pavšiča potrebno ustvariti pogoje, da se vse zaščitne norme uresničujejo. Predsednik Sveta Slovenskih organizacij Drago Štoka pa je med drugim opozoril, da zaščitni zakon Slovencev ne obravnava kot skupnost, temveč kot posameznike. Zakon prav tako ni jasno določil območja izvajanja v že omenjenih dvaintridesetih občinah. Medtem pa odloča vrsto jasnih pravic, ki še niso uresničene. Zakon na primer jasno določal pravico odprtja slovenskega oddelka na tržaškem konzervatoriju, medtem pa o vračanju nepremičnin ne govori neposredno. Štoka je zatem spomnil tudi na pozitivne plati izvajanja zakona. Ob koncu pa je dejal, da je prihodnost manjšine v dejavnem sodelovanju obeh krovnih organizacij in pojasnil, da zaščitni zakon ni večen. Kjer se da, bi ga bilo potrebno izboljšati in izpopolniti.
Viri: slomedia.it, STA
