Se bomo prevažali z električnimi avtomobili?

Slovenija | 10.01.2011, 16:41

Zadnji v vrsti podnebnih posvetov „Slovenija znižuje CO2“ v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije je bil namenjen prehodu v nizkoogljično družbo. Posveta so se udeležili predstavniki politike, gospodarstva, znanosti in civilne družbe. Osrednji govornik je bil evropski komisar za okolje, Janez Potočnik.

Komisar Potočnik: hitro ukrepanje in zdrav razum

Slovenija sprejema zakon o podnebnih spremembah, ki bo določil dolgoročni cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in mehanizme prehoda v nizkoogljično družbo. Hkrati potekajo prve aktivnosti za oblikovanje podnebne strategije za Slovenijo. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik zatrjuje, da Sloveniji ni treba slepo slediti drugim državam. Naša država ima tudi naravne danosti, ki pa se jih ne zavedamo dovolj. „Ukrepi boja proti podnebnim spremembam morajo temeljiti na dolgoročni presoji, ki vključuje trajnost v najširšem pomenu,“ je dejal komisar. Število prebivalstva se je v 20. stoletju povečalo za štirikrat, proizvodnja za štiridesetkrat, poraba vode za devetkrat in količina emisij ogljikovega dioksida za sedemnajstkrat. Zato - je zatrdil evropski komisar Potočnik – lahko pričakujemo, da se bo število prebivalstva povečalo s 6 na 9 milijard. Potočnik je povedal, da je pravilno ravnanje z viri strateškega pomena ter da gre pri tem za vprašanje energetske varnosti. Evropska unija je po njegovem med vodilnimi na svetu v boju proti podnebnim spremembam. A kot je opozoril, v EU-ju sicer vidimo in izkoriščamo gospodarske priložnosti pri obnovljivih virih energije, vendar v to vlagamo precej manj kot ZDA in Kitajska.

Opozoril je tudi, da moramo gospodarsko krizo izkoristiti pri razmisleku, kakšno rast potrebujemo. "Pomembno je, da se posvečamo vprašanju rasti in zaposlovanja, a še pomembneje je, na čem bo temeljila ta rast," je dejal.

Do leta 2050 naj bi Slovenija izpuste zmanjšala za osem odstotkov

Minister za okolje Roko Žarnić je navedel tri razloge za prehod v nizkoogljično družbo. Prvi je po njegovih besedah ta, da se bomo tako izognili škodljivim posledicam podnebnih sprememb, saj so njihovi učinki vse bolj očitni. Minister je spomnil predvsem na septembrske poplave v Sloveniji in na ameriško raziskavo, ki napoveduje, da je leto 2010 kandidat za najtoplejše leto v zgodovini.

Kot drugi razlog je navedel izboljšanje svetovne varnosti, saj je stabilnost podnebja vsesplošno skupno dobro. Obenem pa bo po njegovih besedah boj za to učinkovit le, če bo sodelovanje med državami ustrezno. Tretji razlog, ki narekuje prehod v nizkoogljično družbo, pa je ta, da bomo le z varčevanjem z energijo, z novimi tehnologijami in s pristopi lahko zagotovili konkurenčnost Slovenije in Evrope.

Slovenija bo skušala emisijske pline do leta 2050 zmanjšati za osem odstotkov. Minister Žarnić je napovedal tudi, da bo vlada še letos sprejela nacionalni energetski program za kakovosten razvoj na področju energetike do leta 2020. Minister je prepričan, da bodo električni avtomobili kmalu del našega vsakdana, ti pa bodo po njegovih besedah proizvedli trikrat manj emisijskih plinov.

Na te ministrove besede pa se je obregnil Matjaž Hanžek iz skupine za oblikovanje razvojne vizije Slovenije: "Zame je navadno blebetanje govoriti o električnem avtu, po drugi strani pa graditi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Razmišljanje o nizkoogljični družbi mora biti del celostne vizije Slovenije," je dejal.

Energetska prenova hiš

Prof. Dušan Plut je poudaril, da je izziv prehoda v nizkoogljično družbo civilizacijski. Po kmetijski in industrijski gre za tretjo - trajnostno sonaravno revolucijo. "Prvič v zgodovini človeštva smo pred tem, da bomo morali zmanjšati snovno energetske tokove.“ Največji trenutni izziv je zato po Plutovem mnenju zmanjševanje snovno energetskih tokov. Po njegovem je Slovenija moralno in civilizacijsko dolžna, da povečuje stopnjo samooskrbe: na energetskem, vodnem polju, na prehranskem polju. Kot izziv prof. Plut izpostavlja tudi skladnejši regionalni razvoj Slovenije. „Energetska prenova zgradb bi morala biti ključen strateški energetski in zaposlitveni projekt. Ob tej potratni rabi energije v Sloveniji bi to moral biti temeljni projekt," je zatrdil in pokazal tudi na lesno industrijo in obrt. "Imamo tako nacionalno bogastvo in iz tega ne iztržimo nič. Da les izvažamo kot surovino je nacionalna sramota," je prepričan.