Znanost ima državotvorni pomen
Matjaž Merljak
Slovenski znanstveniki v tujini so velika možnost za Slovenijo, ki jo je treba izkoristiti in upoštevati pri reformni znanosti in visokega šolstva v državi. O tem so govorili tudi na prvi seji odbora za znanost, ki je bila v vladnih prostorih v Ljubljani v ponedeljek, 13. decembra 2010.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je pred časom pripravil seznam 300 imen slovenskih znanstvenikov po svetu, saj želi k spremembam odnosa do znanosti v Sloveniji privabiti tudi rojake. Od teh so k delu v odboru povabili devetih vrhunskih strokovnjakov iz tujine, sodelujejo tudi predstavniki štirih univerz v Sloveniji, štirih Inštitutov (Kemijski, Jožefa Stefana, nacionalni inštitut za biologijo in ZRC SAZU) ter ministri, pristojni za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zunanje zadeve, razvoj in evropske zadeve, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost in predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ponedeljkove seje se je od ministrov udeležil je Gregor Golobič, ostali so poslali svoje predstavnike.
Znanstveniki so predstavili tudi svoja mnenja o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 in Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020. Sejo odbora za znanost je vodil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. O sklepih je na novinarski konferenci povedal.
Boljši diplomanti in doktorandi morajo dobiti resno možnost za nadaljnjo kariero, ki je zdaj nimajo. "Slovenske znanstvenike, ki doktorirajo v tujini, moramo poskušati dobiti nazaj in jim omogočiti kariero", je poudaril Žekš. Po ministrovih besedah bi morali uveljavljeni slovenski znanstveniki in strokovnjaki iz tujine imeti možnost "satelitske skupine" v Sloveniji, ki bi jim omogočila vsaj delno vrnitev v domovino, ne da bi prekinili svojo kariero v tujini.
Gregor Cevc, ki je kot raziskovalec na področju biofizike in biokemije deloval na inštitutu Max Planck v Goettingenu in na univerzah v Essnu in Muenchnu, leta 1993 pa je ustanovil prvo podjetje, je poudaril, da obstaja veliko znanja in dobre volje, sistem pa je potrebno začeti spreminjati z več strani zato, sodelujoči so pokazali veliko pripravljenosti, zato ne dvomi v uspeh odbora.
Jure Piškur, profesor molekularne genetike na oddelku za biologijo Univerze v Lundu na Švedskem. Po zelo klavrnem obdobju slovenske znanosti na začetku 80. let v zadnjih letih je opaziti velik napredek. Slovenska znanost postaja čedalje boljša in se vse bolj globalizira, lahko postaja še boljša. Pri tem je potrebno povabit nazaj mlade ljudi in jim omogočiti štipendijo.
Aljaž Ule, ki je predavatelj mikroekonomije in eksperimentalne ekonomije na dodiplomskem in magistrskem študiju na Fakulteti za ekonomske in poslovne vede Univerze v Amsterdamu. Sodeluje tudi pri poskusih spreminjanja akademskega dogajanja v Sloveniji. Pohvalil je aktualne programe na področju slovenskega visoke šolstva in znanosti, a ve, da vsako spreminjanje traja več let.
Sicer pa je de Leonnijeva podpredsednica Svetovnega slovenskega kongresa, ki je pripravil že več kot deset različnih strokovnih konferenc, kamor je vedno povabil tudi slovenske znanstvenike iz tujine. Začela je torej civilna družba, oblast se je zganila precej kasneje. A upanje zadnje zamre.
