2010: Leto imenovanj, obletnic in svetniških kandidatov
Slovenija | 31.12.2010, 07:04
Leto 2010 so zaznamovale umestitve škofov, pomembnejši jubileji, praznovanje 50. obletnice Slovenika ter naši svetniški kandidati.
Nadškof Stres: Jezus je popolni Odrešenik
V nedeljo, 24. januarja je bil v ljubljanski stolnici umeščen Anton Stres, ki je s tem tudi formalno prevzel nadškofijo. Stolnica je bila polna vernikov in duhovnikov, slovesnosti pa so se udeležili tudi trije kardinali Franc Rode, Josip Bozanić iz Zagreba in Vinko Puljić iz Sarajeva ter 15 škofov. Nadškof Stres je v nagovoru po evangeliju poudaril, da se nam Jezus se predstavlja kot popoln Odrešenik, popoln osvoboditelj. To pa je po njegovih besedah tudi program Cerkve, ki to odrešenje oznanja, zanj pričuje z dejavno ljubeznijo in vanj vključuje vse svoje člane.
Nadškof Stres je zatem izrazil potrebo po edinosti tako znotraj Cerkve kot tudi povezanost z narodom in državo.
Nov škof za murskosoboško škofijo
Mesec januar je bil v Cerkvi na Slovenskem v znamenju umestitve škofov. 10. januarja je bil v Murski Soboti za škofa ordinarija umeščen Peter Štumpf. V svojem nagovoru je poudaril bogastvo duhovništva za Prekmurje in Prlekijo in dodal, da če škofija Murska Sobota izgubi duhovniško dušo izgubi vse. Nekdanji murskosoboški škof ordinarij in novi mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek se je od duhovnikov, redovnikov in redovnic poslovil v ponedeljek, 4. januarja.
Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran pa se je od vernikov poslovil 10. januarja v ljubljanski stolnici. Kot je dejal, si želi narediti še veliko dobrega za slovenski prostor. Prepričan je namreč, da je krščanstvo nekaj veselega, kar mora zaobjeti celotno človekovo življenje.
Novosti v Celju
V letu, ki je za nami, je novega škofa dobila tudi celjska škofija. Na to mesto je Papež Benedikt Šestnajsti 15. marca je imenoval Msgr. Stanislava Lipovška. Dosedanji mariborski stolni župnik je škofovsko posvečenje prejel v soboto, 24. aprila v stolnici svetega Danijela v Celju. Ob razglasitvi se je novi škof papežu najprej zahvalil za imenovanje in dejal, da se želi z vsem srcem in vso močjo posvetiti in vključiti v delo, ki ga obsega škofovska služba v krajevni Cerkvi, služba za blagor Božjega ljudstva v celjski škofiji.
Novomašniki in diakoni
V Sloveniji smo imeli letos štirinajst novomašnikov. Posvečenja so potekala na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, slovesnosti ni bilo le v Novem mestu, v Ljubljani pa je potekala že v soboto, 26. junija.
Konec oktobra smo dobili osem novih diakonov, ki bodo prihodnje leto prejeli mašniško posvečenje. Slovesnost za ljubljansko nadškofijo je potekala v Stični, kjer je nadškof Anton Stres v diakone posvetil sedem bogoslovcev. Koprski škof Metod Pirih pa je v Tolminu v diakona posvetil kandidata koprske škofije.
Ljubljanska nadškofija je 7. novembra dobila tudi sedem novih stalnih diakonov.
Okrogle obletnice
Na praznik svetega Jožefa je 50 let mašništva obhajal apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Santos Abril y Castelló. Zunanja slovesnost je bila na peto postno nedeljo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. V imenu Cerkve na Slovenskem je apostolskega nuncija pozdravil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.
Nadškof Franc Kramberger je 27. junija v mariborski stolnici daroval zlato mašo, hkrati pa je obhajal tudi 30. obletnico škofovskega posvečenja.
V ljubljanski stolnici svetega Nikolaja je bila 11. septembra slovesnost zlate maše kardinala Franca Rodeta. Pridigal je mariborski metropolit nadškof Franc Kramberger, ki je dejal, da je Rode v času nadškofovske službe v Ljubljani bil živa vest svojedobni družbi in da je z neutrudnim delom in intuitivnim uvidom v prihodnost postavljal kažipote Cerkvi na Slovenskem.
Marija – spremljevalka na poti
Zdaj pa se ozrimo v večja romarska središča, kjer vsako leto potekajo večja srečanja in romanja. Med njimi pa smo zabeležili tudi kar nekaj pomembnejših jubilejev.
Svetišče na Ptujski Gori letos obhaja 600 let. Osrednja slovesnost ob tem jubileju je bila 4. julija. V petek, na praznik gorske Matere Božje, je mariborski nadškof Franc Kramberger v baziliki Marije Zavetnice daroval slovesno mašo. Zbranim je med drugim povedal, da je bazilika od vsega začetka kraj, kjer so naši predniki postali živa Cerkev.
Romarska cerkev na Ptujski Gori pa je bila letos tudi slovesno razglašena za baziliko- svetišče s papeškim grbom.
Romarsko središče nad Kanalsko dolino, Svete Višarje obeležuje 650- letnico nastanka. Slovesnosti so se začele v soboto, 26. junija, s procesijo s kipom višarske Marije iz Žabnic na Višarje. Dan kasneje je bilo slovesno somaševanje škofov sosednjih škofij, sklep praznovanja pa je bilo 3. oktobra. V tem času so potekala tudi molitvena bdenja za mlade in družine, molitev križevega pota ter spokorna bogoslužja. Poseben dogodek je bil tudi tradicionalno srečanje treh Slovenij na Višarjah 1. avgusta.
V Sloveniji je Mariji posvečenih približno 400 župnijskih, podružničnih in predvsem božjepotnih cerkva ter približno tisoč kapelic ali božjepotnih znamenj. Na poseben način je praznik Marijinega Vnebovzetja, ali veliki šmaren, v naši verski tradiciji močno zakoreninjen. Na praznik so v romarskih središčih in po večini cerkva potekala slovesna bogoslužja. Pri njih smo obnovili posvetitev slovenskega naroda nebeški materi Mariji.
Slovenski škofje so pri prazničnih mašah, ki so jih darovali v večjih romarskih središčih po državi, opozarjali na gospodarske razmere in krivice, ki se dogajajo mnogim delavcem. Poudarili pa so tudi pomen družine, ki je temelj Cerkve in družbe.
Poseben pomen Cerkvi dajejo svetniki in blaženi
V ljubljanski nadškofiji je bila 19. septembra nedelja svetniških kandidatov. Med njimi so: bl. Alojzij Grozde, škof Friderik Baraga, škof Janez Frančišek Gnidovec in nadškof Anton Vovk. V ospredju letošnjega praznovanja je bil Alojzij Grozde, ki je bil za blaženega razglašen 13. junija v Celju. O njem bomo več spregovorili več v posebnem pregledu.
Papež Benedikt XVI. je 26. marca odobril priznanje junaških krepostih škofa Janeza Frančiška Gnidovca. S tem dejanjem so se odprla vrata še zadnjemu koraku v tem postopku, in sicer razpravi o vsaj enem domnevnem čudežu na Gnidovčevo priprošnjo. Ko bo ta dokazan, bo med blažene prištet tudi on.
Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je 4. avgusta podpisal odlok o začetku postopka za beatifikacijo Božjega služabnika Andreja Majcna. Rodil se je leta 1904, umrl pa leta 1999. Bil je goreč salezijanec, ki je v 44-ih letih izjemnega misijonskega delovanja na Kitajskem in v Vietnamu ter v zadnjih dvajsetih letih življenja v Sloveniji duhovno dozoreval za svetost.
Naj povemo še to, da se letos spominjamo 210. obletnice rojstva blaženega Antona Martina Slomška.
