Nadškof Stres o novem zakonu o verski svobodi

Slovenija | 05.11.2010, 21:23

Na Uradu za verske skupnosti so predstavili izhodišča za pripravo novega zakona o verskih skupnostih. Razlog za to naj bi bila odločitev ustavnega sodišča v zvezi z zahtevo za oceno ustavnosti nekaterih določb zakona o verski svobodi. Nadškof Anton Stres ob tem meni, da si leve stranke z novim zakonom o verski svobodi, nabirajo politične točke

Zakon naj bi upošteval dobre rešitve obstoječega zakona

Kot je poudaril direktor urada Aleš Gulič, je nov zakon odgovor na zahteve ustavnega sodišča, upošteval pa naj bi dobre rešitve sedanjega zakona o verski svobodi. Določbe zakona o verski svobodi izpred treh let, glede pogojev za registracijo skupnosti ter zaposlovanja duhovnikov v zaporih in bolnišnicah, je namreč ustavno sodišče razveljavilo junija letos. Na uradu predlagajo drugačno pravnoorganizacijsko obliko, ki bi bila podobna ureditvi društev. Za ustanovitev verske skupnosti bi bile dovolj tri osebe. Predlagajo tudi spremembo načina financiranja verske dejavnosti, in sicer bi uporabili podatke o namenitvi dohodnine. Delež sredstev za skupnost bo tako odvisen od števila posameznikov, ki so zanjo namenili del dohodnine.

Nadškof Stres meni, da si leve stranke z novim zakonom o verski svobodi nabirajo politične točke

Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki se je v četrtek in v petek mudil v Vatikanu na plenarnem zasedanju Papeškega sveta za pravičnost in mir, je v pogovoru za slovensko uredništvo radia Vatikan spregovoril o nameri slovenske vlade, da spremeni zakon o verski svobodi. „Pravzaprav nas je presenetilo, da je direktor Urada za verske skupnosti, gospod Aleš Gulič najavil, da bo začel pisati nov zakon o verski svobodi. Kakor vsi vemo, je sedanji zakon bil sprejet leta 2008, tik preden je končala mandat prejšnja vlada. Bil je sprejet zelo tesno, ker je opozicija, to so tiste stranke, ki so sedaj na oblasti, temu zakonu zelo nasprotovale, celo bojkotirale so glasovanje. Bilo je sicer pričakovati, da bo nova vladna koalicija, ki se je potem zavihtela na oblast res do tega zakona kritična oziroma, da ga bo hotela spremeniti, vendar bi za to morali imeti utemeljen razlog,“ je prepričan ljubljanski nadškof, ki še dodaja, „da je odločitev, da bodo šli nekaj mesecev po dokončni potrditvi s strani ustavnega sodišča ti ljudje pisat nov zakon, izredno presenetljiva. Pravzaprav se človek sprašuje, kje so razlogi? Kajti očitno je, da razlogi ustavno pravne narav niso, ker je ustavno sodišče reklo, da je zakon v skladu z našo ustavo.“ Med ugibanji, kateri so ti razlogi, je nadškof Stres najprej omenil predvsem laične skupnosti, ki so proti Katoliški cerkvi kot drugi razlog pa je omenil nabiranje političnih točk pred parlamentarnimi volitvami leta 2012. „Očitno je, da so leve stranke ugotovile, da bi bili njihovi volivci veliko bolj navdušeni nad svojimi strankami, če bi začeli vojskovati s Katoliško cerkvijo.“

NSi: Predlog novega zakona o verskih skupnostih je sramoten

"Teze predloga novega zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih, ki jih je urad za verske skupnosti predstavil danes, so neustrezne, brez strokovne in pravne podlage in pomenijo odklonilen odnos države do vseh verskih skupnosti v Sloveniji. Teze so pripravljene zgolj na ostri ideološki in ne strokovni ravni," so zapisali v Novi Sloveniji, kjer menijo, da takšen predlog zakona ne predstavlja nobene nadgradnje in modernizacije obstoječega zakona, ampak pomeni načrtno rušenje verskih skupnosti in norčevanje iz vernikov. "Nova Slovenija bo aktivno sodelovala v javni razpravi in na omenjene teze pripravila pripombe. Verske skupnosti si takšnega zakona ne zaslužijo."

"Danes se je pokazal pravi obraz predsednika urada Aleša Guliča, saj pri pripravi zakona ni zmogel premostiti ozkih osebnih liberalnih idej in nasprotovanj verskim skupnostim. Takšen Guličev odnos do verujočih in verskih skupnosti je znan že iz časa njegovega poslanskega mandata. V Novi Sloveniji obžalujemo, da imamo predsednika urada, ki ne deluje povezovalno, ampak predvsem odklonilno do verskih skupnosti. Takšno ravnanje Aleša Guliča smo pričakovali že ob njegovem imenovanju, sedaj pa se, žal, naši pomisleki kažejo za upravičene," so še zapisali v NSi in svoje sporočilo sklenili z besedami, da je dejstvo, da so verske skupnosti, oziroma samo krščanstvo, imele osrednjo vlogo pri kulturnem razvoju Slovenije skozi celotno zgodovino. "Na kulturnem, družbenem in socialnem udejstvovanju ter aktivnostih v različnih iniciativah civilne družbe v Sloveniji imajo še danes pomembno vlogo, česar pa se urad za verske skupnosti pod vodstvom Aleša Guliča ne zaveda oziroma prezira njihovo poslanstvo v skrbi za človeka. Naloga urada naj bi bila predvsem v tem, da kot organ države omogoča nemoteno delovanje verskih skupnosti in spoštovanje njihovih vrednot, saj opravljajo družbeno koristno poslanstvo, kot je na primer oskrba bolnikov v bolnišnicah, ne pa uveljavljanje idej liberalizma sedanjega direktorja."