Avstrijska zvezna dežela Koroška te dni praznuje 90. obletnico plebiscita

Slovenija | 08.10.2010, 14:26

Avstrijska zvezna dežela Koroška te dni praznuje 90. obletnico plebiscita. Ta je po razpadu Avstro-ogrske monarhije slovenski narod ločil na Karavankah, ob tem pa ohranil zgodovinsko enotnost dežele.

10. oktober 1920

Do Koroškega plebiscita je prišlo v skladu s pariško mirovno pogodbo ob propadu monarhije in nastanku novih držav republike Avstrije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za plebiscit je mednarodna komisija Celovško kotlino, kjer so živeli Slovenci in Nemci, razdelila na dva dela: južnega s središčem v Velikovcu in severnega s središčem v Celovcu. Ker so se volivci v prvi coni, kjer je živelo večinsko slovensko prebivalstvo, 10. oktobra 1920 odločili za Avstrijo in ne za kraljevino SHS, je glasovanje v drugi coni avtomatično odpadlo. Karavanke so postale del meje med državama, Slovenci pa narodna manjšina na avstrijskem Koroškem. Danes je koroški plebiscit dejstvo, ki ga ni mogoče zaobiti. V danih razmerah, ki so jih oblikovala desetletja, sta pomembni predvsem sedanjost in prihodnost. To naj bi bila glavna tema številnih prireditev ob 90. obletnici plebiscita.

Molitev za skupno domovino

Na ravni krške škofije so se plebiscita spomnili že minulo nedeljo v celovški stolnici. Prireditev je vsebovala zahvalo, obžalovanje, pa tudi tudi prošnjo za prihodnost. Molitvi so se pridružila pričevanja in pesmi. Pomenljiv je bil tudi nagovor škofa Aloisa Schwarza, ki je na začetku pridige pozdravil slovensko in nemško govoreče vernike, ki so prišli molit za skupno domovino Koroško. Koroškim Slovencem je v nadaljevanju namenil naslednje besede: „Molitev že od nekdaj združuje ljudi v tej deželi, saj smo otroci istega Boga. Moliti pomeni, da pogledamo na svet z Njegovega zornega kota. O devetdesetletnici plebiscita smemo biti hvaležni, da je Koroška ostala domovina dveh narodov in da sta oba naroda do danes obrodila bogate sadove. Med te sadove štejem tudi versko in duhovno dediščino. S slovenskim jezikom in kulturo je povezana tudi posebna oblika vernosti, ki se izraža v pesmih, običajih in načinu kako ljudje živijo svoj odnos do Boga. Zato ohranite vaš jezik in na ta način tudi zaklad vernosti, ki ste ga prejeli od svojih prednikov!"

Skupna dvojezična priloga katoliškega tednika

Za nedeljo, ki je letos prav na obletnico plebiscita, so verniki dobili v roke dvojezični prilogo lista krške škofije Der Sontag oziroma Nedelja. Na spletni strani slovenskega tednika so zapisali, da je tokratna priloga Nedelje nekaj posebnega. Krška oziroma celovška škofija ima od leta 1945 dva cerkvena časopisa, prvič v povojni zgodovini pa imata časopisa zdaj skupno prilogo. Z njo uredništvi tudi navzven kažeta, kar sta v zadnjih mesecih sami doživljali pod vodstvom novega izdajatelja Jožeta Marketza, ki prihaja s strani Škofijskega dušnopastirskega urada. Uredništvo Nedelje še dodaja, da skupna priloga ob plebiscitnem jubileju sporoča vsem njihovim bralcem od Heiligenbluta do Labota: „samo skupaj bomo lahko gradili boljšo prihodnost“. Krška škofija je verjetno ena izmed redkih na svetu, ki v celoti skrbi za svoj cerkveni list v nemščini in samostojen tednik v slovenščini. S tem kaže, da so slovensko govoreči verniki enakovreden in dobrodošel del krajevne Cerkve.

Vrh praznovanj ob 90. obletnici plebiscita

Za cerkveno proslavo v celovški stolnici se je na Koroškem v minulih dneh zvrstilo še več prireditev. Danes je v Musilovem inštitutu v Celovcu potekal simpozij, ki je želel osvetliti vpliv plebiscita na Koroškem nekoč in danes. Slovenski znanstveni inštitut z Dunaja je nanj povabil avstrijske in slovenske zgodovinarje, znanstvenike ter publiciste. Sredi dneva so imeli v Celovcu slovesno sejo deželnega zbora. Na njej sta spregovorila deželni glavar Gerhard Dörfler, v imenu slovenske narodne skupnosti pa je zbrane nagovoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Prireditev je sooblikoval tudi zbor Slovenske gimnazije v Celovcu. Praznovanje bo vrh doseglo z nedeljskim pohodom skozi mesto. Za to priložnost naj bi v Celovec prišla avstrijski predsednik Heinz Fischer in kancler Werner Faymann. V sprevodu po celovških ulicah se bodo predstavile tudi nekatere dvojezične občine: Železna Kapla, Globasnica, Bilčovs in Bistrica nad Pliberkom. Pri tem bodo opozorile na svoja dvojezična imena.

Koroški Slovenci in Slovenija

Prebivalci na avstrijskem Koroškem so se na plebiscitu odločili za življenje v Avstriji. Ta je pred tem obljubljala varstvo slovenske manjšine, a obljuba tudi devetdeset let po določitvi meje na Karavankah še v celoti uresničena. Odnos avstrijskih oblasti do slovenske manjšine je stalno dvostransko vprašanje med Slovenijo in Avstrijo. Ministrstvo za zunanje zadeve v Ljubljani ob letošnjem jubileju pozdravlja pozitivne premike pri reševanju vprašanj, povezanih s pravicami slovenske manjšine, obenem pa pričakuje, da bo Avstrija čim prej uresničila preostale mednarodnopravne obveznosti. Gre tudi za 7. člen avstrijske državne pogodbe, ki podrobneje opredeljuje pravice slovenske narodne manjšine. O sodelovanju med državama, so v tem tednu govorili tudi gospodarstveniki z obeh strani meje. Koroška gospodarska zbornica ob tem ocenjuje, da se sodelovanje na tej ravni krepi. Že zdaj je Avstrija za Slovenijo četrti najpomembnejši izvozni trg, pri uvozih pa je na tretjem mestu.