Dampinški uvoz krompirja onemogoča prodajo domačega pridelka in obstoj kmetij. | (foto: Robert Božič)
Uvoz duši kmete: 30 centov za kilogram krompirja – pokrita le polovica stroškov
Kmetijstvo Robert Božič
Slovenski pridelovalci krompirja so se zaradi letošnje suše, ki je botrovala do 80 odstotkov zmanjšanim pridelkom, znašli v hudi krizi, saj odkupne cene krompirja ne pokrijejo niti polovico pridelovalnih stroškov. Slovenski trg pa na drugi strani preplavlja cenen krompir iz Francije, Nemčije in Nizozemske, kjer so letos imeli rekordno letino in se srečujejo z rekordnimi presežki.
Poznavalci ocenjujejo, da je samo v Nemčiji viška za okrog milijon ton krompirja, velike presežke pa imajo tudi v Franciji in drugih tradicionalnih pridelovalkah te poljščine.
Slovenski pridelki so zaradi suše padli za 60 do 80 odstotkov, veleprodajna odkupna cena od 25 do 30 centov/kg pa ne pokrije niti polovico stroškov pridelave, pravi Janez Okorn predsednik KZ Cerklje: »Trenutna situacija na trgu krompirja je zelo kočljiva, mogoče najslabša v zadnjih desetih letih, posledica so predvsem vremenske razmere v drugi polovici maja in junija, kjer praktično ni bilo nobenih padavin, zaradi česar se slovenski kmetje soočajo z znižanjem pridelka za več kot 60 %, ponekod celo 80 % ... Praktično s prodajno ceno ne pokrivamo niti polovice proizvodnih stroškov, zato pričakujemo pomoč države.«
Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZ Kranj pa dodaja, da dosegamo manj kot 40 odstotkov samozadostnosti v pridelavi krompirja, ki je osnovna hrana, a na slovenskih trgovskih policah je na voljo krompir velikokrat uvožen iz drugih držav, kar ogroža prehransko suverenost, kot smo videli v krizi korone.
Letošnja sezona je prinesla izzive, ki so jih rešili, a uvoz iz tujine preprečuje prodajo domačim kupcem. To odvrača mlade prevzemnike kmetij in ogroža prehransko suverenost, kot smo videli v krizi korone.
»Pozivam institucije k boljšemu nadzoru porekla, saj slovenski kmetje znamo pridelati zdrav in dober krompir, prodati pa ga seveda ne moremo sami.«
Predsednik Zadružne zveze Slovenije, Borut Florjančič pa dodaja: »In zaravno zdaj se predelovalci krompirja ponovno soočajo s tem ekonomskim izivom in kaj mislite, kaj bojo spomladi razmišljali, ko bo treba kupiti semenski krompir po takšni sezoni? Spet bomo šli v eno spiralo iz 18-20 tisoč hektarov krompirja, še nižje kot zdaj ...«
Globalni izzivi, kot so grožnje zaprtja trgov, zahtevajo močne lokalne verige, zato zadružniki predlagajo pozitivno diskriminacijo slovenskih izdelkov, podporo kmetom z infrastrukturo (namakalni sistemi, skladišča, sortirnice ...). Zadruge morajo okrepiti koncentracijo, da kmetje dobijo partnerja za pakiranje in prodajo v večjih količinah trgovcem, koncentracija domače pridelave, zahteve po lokalnem poreklu in kakovost, pa bodo omogočali bolša pogajalska izhodišča za določanje poštene cene.
Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek pa kmetijsko ministrstvo poziva, da sproži preverjanje ostankov nedovoljenih snovi v uvoženem krompirju, še posebej tistem, ki prihaja iz tretjih držav, kjer pridelovalci nimajo postavljenih visokih zahtev.
Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano pa poziva »naj preko svojih aktivnosti, promovira, prodajo slovenskih prehranskih izdelkov, tudi slovenskega krompirja preko trgovskih polic v Republiki Sloveniji. In tukaj tudi sami apeliramo na trgovce, naj namenijo več prostora slovenskemu krompirju na samih prodajnih policah... «
Nakup domačega krompirja ohranja kmetije, podeželje in lepo Slovenijo, vsak potrošnik pa samo odloča med podporo lokalnemu ali globalnemu.
Več boste slišali v nedeljski kmetijski oddaji.
