Začenja se postopek za Majcnovo beatifikacijo
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
Tiskovni urad Slovenske škofovske konference je sporočil, da bo ob začetku škofijskega postopka za beatifikacijo salezijanskega misijonarja Andreja Majcna v župnijski cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku v nedeljo ob 15. uri slovesna sveta maša.
Somaševali bodo škofje iz salezijanske skupnosti in sicer barski nadškof Zef Gashi, beograjski nadškof metropolit Stanislav Hočevar, vietnamski škof Peter Nguyen Van De, murskosoboški škof Peter Štumpf in salezijanski generalni postulator Pier Luigi Cameroni. Pred tem bo ob 13.30 ob grobu Andreja Majcna na ljubljanskih Žalah molitev, od 14.30 dalje pa v župnijski cerkvi na Rakovniku molitev rožnega venca do začetka maše.
Majcen je klic k svetosti vzel resno
Ljubljanski nadškof Anton Stres je 4. septembra podpisal odlok, o začetku postopka za beatifikacijo Božjega služabnika Andreja Majcna, ki je kot misijonar deloval na Kitajskem, Hong Kongu, Vietnamu in Tajvanu. Vicepostulator Tone Ciglar je za naš radio pouadril, da je Majcen klic k svetništvu vzel resno: „Med Kitajci je bil Kitajec po ktajsko, med Vietnamci Vietnamec po vietnamsko, tam in doma pa vedno ponosen, da je Slovenec. Trikrat so ga izgnali komunisti, mu pobrali vse in pustili samo golo življenje. In pristal je v objemu domačega komunizma, kjer pa je organiziral pomoč svojim Vietnamcem, da so preživeli. S pismi je bil njihov voditelj in rešitelj na daljavo, goreč spovednik in iskan duhovni voditelj. Predvsem pa dvajset let vsak dan s svinčnikom v roki, da si je sproti začrtaval pot svetosti v vzponu na goro krščanske popolnosti. Njegovo geslo je bilo: Če nisem svet, nisem nič.“
Nadškof Stres vabi vse, ki so Božjega služabnika Andreja Majcna poznali, da vicepostulatorja Ciglarja obveščajo o vsem, kar bi koristilo izvedbi postopka. Vse vernike tudi vabi k molitvi za Majcnovo beatifikacijo.
Več o življenju božjega služabnika Andreja Majcna
Misijonar Andrej Majcen se je rodil 30. septembra 1904 v Mariboru. Po končani ljudski in meščanski šoli v Krškem se je vpisal na učiteljišče v Mariboru, kjer je leta 1923 dosegel učiteljsko diplomo. Po letu dni poučevanja je leta 1924 stopil v salezijanski noviciat in leto dni pozneje izrekel prve zaobljube. Takoj je začel s študijem filozofije, hkrati pa je tudi poučeval. Leta 1926 se je začel usposabljati tudi za strokovne šole in med letoma 1927 in 1929 opravljal pedagoško prakso. Leta 1929 je začel študirati teologijo in bil leta 1933 posvečen v duhovnika. Ves čas študija in do leta 1935 je bil voditelj obrtnih šol, ko je vložil prošnjo, da bi odšel v misijone. Že konec istega leta je odpotoval v Kunming na Kitajskem, kjer je ostal do leta 1951, ko je bil izgnan v Hong Kong. Leto dni je spovedoval in poučeval francoščino na Makau, nato pa leta 1952 odpotoval v Hanoi v Vietnamu, kjer je prevzel vodenje sirotišnice ter dočakal vdajo Francozov in delitev države na severni in južni del. Po dveh letih se je vrnil v Hong Kong, kjer je bil do leta 1956 ravnatelj zavoda Tang King. Po letu 1956 je odšel v Saigon v južnem Vietnamu, kjer je postal ravnatelj v Thu Ducu in v Govapu inšpektorjev delegat za Vietnam v domovini in Evropi ter prvi magister vietnamskih novincev. Leta 1972 je prejel državno odlikovanje za 20-letno delo v Vietnamu. Tu je deloval ves čas vietnamske vojne, dokler ga nova oblast leta 1976 ni izgnala. Skupaj z drugimi vietnamskimi begunci je pristal na Tajvanu, kjer je bil tri leta bolničar, spovednik, voditelj duhovnih vaj in ravnatelj deškega mesta. Leta 1979 se je vrnil v Slovenijo kjer je bil spovednik in misijonski animator. Umrl je 30. septembra 1999 na Rakovniku v Ljubljani.
