Ciril Smrkolj
Ponuja se 40.000 delovnih mest!
Kmetijstvo
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Ciril Smrkolj, je v nedeljski kmetijski oddaji napovedal, da bo ta kmečka stanovska organizacija v dneh sejma Agra predstavila ugotovitve posebne študije, ter izhodišča, ki "naj bi v naslednjih letih, ob večjem angažiranju kmetov samih, ob razumnem prestrukturiranju zadružnega sistema, ob večjem partnerstvu, tako s predelovalno industrijo kot trgovino, privedla do tega, da bomo postopoma začeli povečevati samooskrbo v Sloveniji."
Povečevanje samooskrbe bo po Smrkoljevih besedah pomenilo več delovnih mest na slovenskem podeželju, saj naj bi za vsak odstotek povečana samooskrba pomenila tisoč novih delovnih mest. Če bi samooskrbo dvignili za 40 odstotkov, bi v celi verigi pridobili 40.000 novih delovnih mest in tako skoraj prepolovili brezposelnost.
Potrebna je vizija in kvalitetno svetovanje
Brezposelni lastniki kmetijskih zemljišč, bi ob jasno začrtani viziji, ob iskanju in upoštevanju tržnih niš in priložnosti, ter ob strokovni podpori svetovalcev Kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, hitro osvojili znanja o ustrezni pridelavi kvalitetnih pridelkov in tudi njihovi primerni dodelavi za trg. Tako pridelavo bi lahko s skupnimi strojnimi uslugami pocenili, ustrezno usmerjen zadružni sitem pa bi pri tem moral odigrati vlogo odkupovalca in posrednika, ki bi znal tako pridelano hrano "hitro in dobro prodati, predvsem pa čimveč prodati lokalno in regionalno", je prepričan Smrkolj.
"Ta direktna povezava s potrošnikom, bi morala v končni fazi tudi pomeniti, da se cena hrane za potrošnika zniža in ne zviša." Smrkolj še dodaja, da je pri vsem tem veliko odgovornosti za uspeh tudi na strani vlade. "Mi vemo, da sta Evropski parlament in Evropska komisija že pozvala vlade držav članic, da morajo v okviru lastnih držav urediti razmerja v repro verigi s hrano. Se pravi kmet, zadruga, predelava, trgovina, posredniki; te stvari je treba urediti in doseči, da bodo uravnotežena."
Na primeru letošnje zgodbe o odkupu pšenice, bi bolj urejena razmerja v tej verigi pomenila, da bi kmet v končni ceni kruha vendarle dobil od 10 do 12 odstotkov in ne od 5 do 6 odstotkov, kolikor zdaj znaša delež vrednosti pšenice v kruhu, je dopoldne za naš radijo izpostavil predsednik KGZS Ciril Smrkolj.
Kmetje morajo postati ceh
»Vendar se morajo tudi kmetje nekaj zavedati; začeti se morajo obnašati kot ceh. Oni morajo jasno povedati: Gospodje naša odkupna cena bo taka... in nihče od teh kmetov ne sme poskušati prodati ceneje!«, je prepričan Smrkolj, ki tudi dodaja, da se bodo morale tudi zadruge navaditi, da kmetje niso reševalci nelikvidnostnih težav v zadrugah, ampak da je potrebno na trgu narediti red.
Kmetje ne morejo biti segment prebivalstva, ki bi se ga vedno znova uporabljalo za reševanje slabih poslovnih politik raznih sistemov, še izpostavlja Smrkolj.
"Če trije trgovci definirajo trg v Sloveniji, in če ti trije trgovci dokaj netaktno nastopajo do velikih evropskih trgovcev, ki jih je tudi samo nekaj in če tu ne najdemo alternative, potem smo ujetniki treh trgovcev," meni Smrkolj in poudarja nujnost, da kmetje aktivno pristopijo k reševanju teh problemov tako pri sebi doma, v relaciji do zadrug, predelovalne industrije in tudi trgovine.
Propad kmetijstva bi pomenil razpad države
"Država je po oceni KGZS odgovorna, da v tem segmentu naredi red. Poglejhte kam nas je nered v določenih gospodarskih panogah pripeljal. In tudi kmetijstvo, poglejte, še leto, dve in verjemite, bankroti velikih kleti, bankroti velikih živilsko predelovalnih obratov, ki smo jim že bili priča, nekaterim, in potem bo vse šlo samo še navzdol, velike in majhne zadruge in na koncu kmetje. In propad kmetijstva je po naši oceni za to državo razpad države!" je ob koncu pogovora opozoril Ciril Smrkolj.
