Jože BartoljJože Bartolj
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik
prof. Viljem Černo (foto: Jasna Vidakovič)
prof. Viljem Černo

V tišini beneškoslovenski gorskih vasi

Slovenija | 24.07.2010, 18:05

V Gorjanskem na Krasu, kjer se je rodil dr.Karel Štrekelj, znameniti zbiralec slovenskih ljudskih pesmi, je bilo v nedeljo, 27. junija slovesno. Podelili so 10. Štrekljevo nagrado za ohranjanje slovenske ljudske pesmi, besede in kulture.

Nagrado, ki jo podeljujejo štiri kraške občine, je iz rok gospoda Uroša Slamiča, župana Komna, prejel prof. Viljem Černo iz Barda v Terski dolini v Beneški Sloveniji.

V posebno prijaznem prostoru Štrekljeve domačije so izzvenele številne pozdravne besede gospodu Černu v priznanje njegovega pol stoletja dolgega, vztrajnega dela za ohranitev slovenske kulture, jezika, narečij onstran meje z Italijo, kjer se že poldrugo stoletje Slovenci borijo za svoj obstoj, gospodarski, politični in kulturni. Prof.Viljem Černo se je vedno z lepo besedo, nikdar s silo ali sovraštvom prizadeval, da ohranijo Slovenci v dolinah Tera, Nadiže, Kanalski dolini in Reziji svojo kulturo, narečja, tako v šoli kot tudi v cerkvi. Bil je učitelj v raznih krajih predvsem v Terski dolini, potem profesor zgodovine, zemljepisa in italijanskega jezika na nižji in srednji šoli v Čenti, bil in je še učitelj slovenskega jezika in kulture na različnih tečajih v Čedadu, Čenti, Reziji, Bardu in Vidmu. Bil je med ustanovitelji kulturnega društva Ivan Trinko leta 1955, pozneje tudi predsednik, bil med ustanovitelji Centra za kulturne raziskave v Bardu leta 1967, je eden od pomembnih organizatorjev tradicionalnega srečanja Dan emigranta najprej v Bardu potem v Čedadu in srečanja Slovencev, Italijanov in Furlanov Kamenica, itd. Soustvarjal je trojezični zbornik Terska dolina – Alta val Torre – Val de Tor – Terska dolina v besedi, sliki in pesmi Viljema Černa. Tu so objavljene tudi njegove pesmi v narečju s prevodi v italijanščino, furlanščino in v slovenščino.

Skupaj z domačim župnikom Renzom Calligarom je sodeloval pri prevajanju v tersko slovenščino tri knjige mašnih beril pod naslovom Boava Besieda – Mašna berila za cierkve Terskih dolin. Poskrbel je tudi za etnološko zbirko v rodni vasi Bardo.

Oddaja Pevci zapojte, godci zagodte, tokrat s podnaslovom V tišini beneškoslovenskih gorskih vasi je prinesla odlomke pogovora z avtorico oddaje, ki je prof. Viljema Černa v začetku letošnjega julija obiskala na njegovem domu v gorski vasici Bardo v Terski dolini.

V glasbenem delu se je zvrstilo nekaj posnetkov petja beneškoslovenskih napevov iz Črnega vrha, Ščigle, Osojan, Vidma in Andraža pri Polzeli. Pevci in pevke so bili Guerino Cencig in njegova žena, Francozinja Chantal Charpentier, Lina Černetua in Alda Cencig, Orfeo in Darja Cencig, pevke iz Osojan v Reziji ter družina Klodič iz Vidma.

Prof. Vilijem Černo praznuje svoj rojstni dan 24. julija, prav na dan objave oddaje Pevci zapojte godci zagodte. Ob tej priložnosti mu iskreno čestitamo!

Slovenija, Oddaje
Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec) Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec)

Bo pesem "Mama je ena sama" kmalu prepovedana?

Zaključujemo teden za življenje, katerega eden od osrednjih dogodkov je bila sredina okrogla miza na temo: moški in ženska je izvorni načrt. V pogovoru so sodelovali trije zakonski pari, ki so ...

Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv) Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv)

Ne želim si, da Downovega sindroma ne bi imel

Na Pohodu za življenje je pričevala nogometašica, ki je tudi najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj 'kraljica strelk', temveč je tudi vzorna ...

Marko Železnik (photo: osebni arhiv) Marko Železnik (photo: osebni arhiv)

Ko mami moli za tvoj »biznis«

V prostorih gradu Bogenšperk obratuje Krčma na gradu, katere vodenje je nedavno prevzel mladi kuharski šef Marko Železnik, ki se je že od svojega 15. leta izobraževal in izpopolnjeval na ...

Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash) Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash)

Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ...