VIDEO: Zaključek 8. radijskih počitnic

Radijske počitnice | 12.07.2010, 15:43 Blaž Lesnik

Stara novica je slaba novica, pravijo. To za radio velja še v večji meri. Da so vsi štirje avtobusi v sobotnih večernih urah srečno pripeljali na Dolgi most (za nekatere se je pot še nadaljevala proti Gorenjski), res ni več nobena novica. A vseeno bomo rek tokrat malo popravili: čeprav stara novica, bo še dolgo dobra. Vsaj do prihodnjih radijskih počitnic.

Vtisi vseh, tako številčnejše prve, kot tudi druge izmene, so dokaz za to, da so 8. radijske počitnice v polni meri uspele. Nekaj vtisov ste lahko slišali v Radijskem oknu, priložnosti za obujanje spominov pa bo še nekaj (prva že nocoj v oddaji PRO - vtisi prve izmene, prihodnji ponedeljek, 19. julija, pa bo svoje povedala še druga skupina počitnikarjev.

Vsem, ki ste spremljali dogajanje prek zaslonov in s pomočjo naše spletne strani, smo dolžni še kratek opis zadnjih dveh počitniških dni. Petek je bil za vse, ki so se tako odločili, dan za ogled slapov reke Krke. Trije avtobusi so krenili proti Šibeniku, kjer se po 75 kilometrih svojega površinskega toka ta hrvaška reka izlije v Jadransko morje. Razlog za ogled in občudovanje so seveda čudoviti slapovi, ki so nastali zaradi lehnjakovih pragov (lehnjak poznamo tudi podi imeni sadra, travertin, mačkovec).  Skupni padec sedmih največjih slapov znaša kar 242 metrov, ogleda in zaščite (območje je narodni park) vredni pa so tudi drugi kraški pojavi in lepa okolica. Nič presenetljivega torej, da so se naši počitnikarji s tega izbirnega izleta vrnili zadovoljni in polni lepih vtisov. Zvečer pa veselo druženje ob slovenskih narodnih, ki smo jih združili z nekaj dalmatinskimi pesmimi, nadaljevali pa s plesom, nekateri še pozno v noč.

Sobota je bila v znamenju odhoda. Zadnje kopanje v morju, nekateri so izkoristili zadnjo možnost za oddajo kartic s pozdravi, vsi pa smo takoj po zajrtku napolnili teden dni mirujoče kovčke in jih pospravili v trebuhe avtobusov. Sveta maša je bila tokrat ob 11h, po njej tudi nekaj skupnih besed za slovo in predvsem prvih vtisov. Sledilo je kosilo in avtobusi so odpeljali - po mnenju večine vsaj nekaj dni prezgodaj...

Približno šest ur dolga pot pod božjim varstvom nas je varno pripeljala v domače kraje, k svojim. Vsem, ki so bili od vožnje utrujeni (pa jih po vtisu ni bilo veliko), je verjetno kar prav prišlo, da domačim ni bilo treba obnavljati, kako smo se imeli. Tisti, ki raje "vrtijo jeziček", pa so se morali sprijazniti z odgovorom: "...saj vemo, vse smo slišali in prebrali!"

Ob še živih spominih lepih skupnih trenutkov, radijci sklepamo poročanje iz Primoštena z vzklikom: "Hvala vsem, da smo se tako dobro imeli in veselimo se našega počitniškega srečanja spet čez leto dni!"