Mladi pevci s Keblja

| 12.07.2010, 07:12

Na severozahodnem delu Bistriškega Pohorja se pod strmim robom podgrajskega vrha nahaja gručasta vas Kebelj. Od tam prihaja skupina petih mladih pevcev, ki z glasovi »naprej«, »črejs« in basom ohranja domače pesemsko izročilo. Mlade pevce s Keblja smo gostili v oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te.

Vas Kebelj skupaj s šestimi zaselki tvori samostojno krajevno skupnost občine Slovenska Bistrica, ki se razteza na nadmorski višini 600 do 1500 metrov. Sestavljajo jo vasi Kebelj, Modrič, Vzhodni, Zahodni, Srednji Kot, Cezlak, Lukanja, Podgrad in Nadgrad.

Na Keblju imajo cerkev svete Marjete, vrtec, šolo, trgovino, gostilno in večnamenski dom, ki je središče kulturnih dogajanj. Dopoldan ga zasedejo šolarji in predstavniki Krajevne skupnosti, popoldan pa dom koristijo domačini in številna krajevna društva. Tu ima svoj prostor tudi krajevna knjižnica in tam smo konec marca posneli mlade pevce s Keblja.

Več kot sto let delujoči kamnolom tonalita in edinstvenega zelenega kamna – čizlakita v Cezlaku, Črno jezero (umetna akumulacija vode) ob pešpoti Osankarica – Trije kralji, ki je nekoč služilo za spravilo lesa po vodni drči v dolino, v preteklosti delujoči številni kmečki mlini in žage ob potokih Čadramščica in Oplotniščica, bojišče Pohorskega bataljona pri Treh žebljih, črna kuhinja v naselju Kot, romarska pot do Svetih Treh kraljev in v Puščavo, ruševine Zajčevega in Zbegovega gradu, ostanki rimske ceste, lipe, še iz Turških časov, številne kapelice, križi in druga znamenja na križpotjih, kot spomin na leta lakote, srečne vrnitve iz vojne, ozdravitve po hudih boleznih in podobno, je le nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti v osrčju Južnega Pohorja, ki ima zaradi izredne lege številne možnosti za razvoj turizma.

Kraj Kebelj se prvič omenja leta 1251, ko se pojavi ime Tymo de Gybel, predstavnik Kebeljskih gospodov in iz njegovega priimka izhaja ime Kebelj.

V odmaknjenih hribovskih domačijah na Keblju, v okoliških vaseh in zaselkih, se danes pesem ali zvok harmonike ne sliši le na vajah folklorne ali pevske skupine, ampak je ljudska glasba med domačini, starejšimi in mlajšimi, močno vpeta v njihov vsakdan. Petje v družini, različna praznovanja, obredno koledovanje in petje podoknic, je le nekaj priložnosti ob katerih se oglaša pesem. Ta druži tudi pevce Kulturno umetniškega društva, ki ljudsko pesem s ponosom in z mladostnim žarom v organizirani obliki ohranjajo tri leta. Pravijo, da sta za to »kriva« predsednica društva, gospa Andreja Senič in Jože Turner, ki bdi nad mladimi pevci.

Skupini pevcev Kulturno umetniškega društva Kebelj sestavljajo Toni Klančnik, Andrej Jevšinek, Jože Turner, Robi Obrovnik in Jože Senič. Z glasovi, ki jim po domače pravijo »naprej«, »črejs« in basom ohranjajo triglasno fantovsko petje. Izkušnje z zborovskim petjem ima en pevec, dva pa pojeta tudi pri cerkvenem zboru. Pet mladih mož in fantov je starih od 26 do 40 let. Vsi plešejo tudi pri domači folklorni skupini, ki poustvarja plesno izročilo domačega kraja in širše okolice. Tradicija petja ljudskih pesmi se na Keblju od starejših, v kraju že več kot 15 let delujejo tudi pevke, prenaša na mlajše.

V kraju je navada, da koledujejo za novo leto, svete tri kralje in svečnico. Pevci s Keblja koledujejo za novo leto in svečnico. Tri dni pred praznikom obiščejo več kot 100 hiš in s pesmijo zaželijo domačim vse dobro. Skupina nastopa na prireditvah v domačem kraju in drugod, lani pa so se predstavili tudi na državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Laškem, na kar so še posebej ponosni. Mladi pevci pa zapojejo tudi pod okni deklet. Podoknice sem bila deležna tudi sama, ko sem ob snemanju na Pohorju prespala v idiličnem apartmaju na Keblju.

Pevci s Keblja so doma iz krajev, ki jih je pred več kot 150 leti po dolgem in počez prehodil naš ljudski pesnik in bukovnik Jurij Vodovnik, ki je tudi rad pel, zlasti o dogodkih tedanjega življenja. Služboval je pri župniku na Keblju in v nekaterih pesmi omenja tudi Kebelj. Njegove pesmi pa še danes živijo tudi daleč čez pohorske meje. Vodovnikove pesmi, novoletno in svečniško kolednico, šaljive in ljubezenske pesmi, pa ljudske plese (zaigral jih je Toni Klančnik, ki igra harmoniko pri domači folklorni skupini) smo slišali v oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te.