TV Plamen | (foto: Blaž Lesnik)
Igre brez meja in brezmejne počitnice
Slovenija
Naše počitnice so se zares začele. Gospodov dan smo preživeli v hotelski okolici in na plažah, vmes pa je počitniški program predvidel tri različne vsebine. Po zajtrku je temelje dnevu položila sveta maša, sledile so igre brez meja, dan pa je zaključil pravi tv šov - predstava Televije Plamen je bila nekaj posebnega.
Ne le zato, ker je nedelja, ampak zato, ker so naše počitnice počitnice na krščanski način, začenjamo vsak dan s sveto mašo. Z nami sta dva duhovnika (našemu uredniku Franciju Trstenjaku se je v drugi izmeni pridružil duhovnik Drago Svetko), seveda pa bogoslužje vsi skupaj obogatimo z ljudskim petjem.
Igre brez meja, ki so se začele po sveti maš, sicer niso bile najbolj zveste svojemu imenu, poskrbele pa so vsekakor za polno mero zabave. Meje smo namreč postavili že kar takoj na začetku, ko smo se štirje radijci z velikimi senčniki postavili nekaj metrov stran od počitnikarjev, ti pa so se razdelili v štiri skupine. Prva igra je zahtevala zbranost in hitrost. Rekvizita: lopar za namizni tenis in žogica, ki jo je bilo treba spraviti do radijca z velikim senčnikom in nazaj, seveda tako, da žogica ostane na loparju (če pade sledi kazen: trije koraki nazaj). Igre je kar se da natančno vodila Urša Sešek, za vzdušje pa so skrbeli tudi drugi radijci (Marjan denimo z vmesnimi dopoldanskimi nasmehi). Sledilo je napihovanje balonov, ki jih je bilo potrebno med nogami prinesti do senčnika in nazaj ter balon predati naslednjemu v vrsti svoje skupine. Polno smeha in zabave, a baloni so do konca ostali celi. Navodilo tretje igre je narekovalo zavezovanje nog po parih in potem tek do – saj zdaj že veste – senčnika in radijca pod njim. Pomembna točka in mejnik v igrah brez meja. Nekateri počitnikarji so zelo hitro dojeli, da je par najhitrejši, če koraka usklajeno in v ritmu. Ko smo bili že prav lepo ogreti (tudi dopoldansko sonce je dobro opravljalo svojo nalogo), smo tempo povečali: tek okrog živih „kegljev“, na cilju pa se je priključil drugi v vrsti. Kmalu so se pred hotelskim kompleksom vile tri kače in težko jih je bilo ustaviti. Zadnja igra je dogajanje umirila, saj je bilo treba tri minute stati v tišini in zbrano napovedati, kdaj se bo izteklo teh 180 sekund tako, da so se z roko dotaknili Jureta, ki je z uro v roki stal pod senčnikom. Da je bila stvar zanimivejša, smo občutek za čas najprej preverili pri godpodih, potem pa še pri gospeh. Vas zanimajo rezultati? Izkazalo se je, da je po izteku treh minut (Jure je ostal tiho, dokler se niso vsi zvrstili pri njem) veliko več gospa vztrajalo v tišini in svojem odštevanju. Najbolj prepričljiv dokaz za to, da imajo možje boljši občutek za čas pa sta bila zmagovalec in njegova soproga. Gospod se je do sekunde natančno dotaknil Juretove roke, gospa pa je najdlje (4 minute in 35 sekund) vztrajala v prepričanju, da se čas še ni iztekel.
Popoldanski čas je bil prost, kar pomeni, da smo se razkropili po plaži okrog hotela. Vreme? Poletno vroče, popoldne se je malo pooblačilo, postalo soparno, a pričakovane nevihte nismo dočakali. Temperatura morja je okrog 25 stopinj C, za nekatere že preveč, drugim ravno prav.
Za zares zabaven večer pa je poskrbela ekipa televizije Plamen. V studiu se je namreč zapletlo, saj se je celotna ekipa z direktorjem vred odpravila na počitnice. Ostal je le Marjan, ki je moral v nekaj minutah rešiti program. Na sporedu je namreč informativna oddaja oz. poročila. V zadnjem hipu mu uspe priklicati nekaj sodelavcev (Alen Matalent je pomagal pri vodenju poročil, priskoči tudi hišnik Franci Kamen in Urša Ofsajd, ki poskrbi za športno ekipo). Program teče od rubrike do rubrike (zunanja politika, črna kronika, nova olimpijska disciplina, vremenska napoved in poročilo o cestah...), vmes pa se vključujejo dopisniki iz Ljubljane (Matjaž Balanca, Nataša Vsevpraša...). Več kot dve uri programa (s petjem, pevskim tekmovanjem s čisto pravo žirijo iz ljubljanskega studia). Odziv je bil: smeh, smeh, smeh...in dobra volja, ki nas je pospremila k počitku.
