Slovenski večer | (foto: Blaž Lesnik)
Počitnice v Primoštenu se nadaljujejo
Slovenija
Juhuhu, pa smo tu! Druga skupina počitnikarjev je ves prejšnji teden potrpežljivo spremljala dogajanje, si skušala predstavljati to, česar poročevalske besede in slike niso mogle prenesti, vonjala jutranje primoštenske kavice in čakala dan odhoda.
Kdor čaka, dočaka: 4 avtobusi so iz Dolgega mosta krenili na pot vsak s svojim tempom, a smo se po 6 do 8 urah vožnje srečali v Skradinu, prijetnem mestecu, ki je od našega Primoštena oddaljeno le za uro vožnje. Ko smo stopili iz avtobusov, je v nas puhnila vročina - na soncu krepko čez 30 stopinj - tako da je bila cerkev sv. Petra pravo zatočišče in hkrati kraj velikega srečanja. Polni lepih vtisov in obžalovanja, da se njihove počitnice končujejo, so cerkev napolnili počitnikarji prve skupine, pridružila se jim je seveda tudi „nova izmena“ in v cerkvi kmalu ni bilo več prostora. Srečanje med seboj je dopolnilo srečanje z Bogom in še posebej novi počitnikarji smo bili veseli, da smo vsaj za kratek čas imeli v svoji sredi upokojenega nadškofa Urana, ki je daroval sv. mašo.
Pri pridigi se je osredotočil na evangeljski odlomek o nevernem Tomažu in dejal, da moramo verjeti, da je Cerkev postavljena na edini temelj, ki je vogelni kamen te stavbe, to je Jezus Kristus, na katerem vsa stavba raste v svet tempelj v Gospodu. Duhovna popotnica je deset avtobusov pospremila domov, štiri pa v Primošten. Prijetna dobrodošlica, spoznavanje hotelskega kompleksa in njegovega utripa ter selitev v sobe, slednjič pa večerja – tako nekako je šlo zaporedje pri večini novih počitnikarjev. Tisti bolj hitri so si uspeli ogledati tudi lepo urejeno okolico hotela ali celo skočiti do mesta. Po večerji pa – pozor: uigran trio na kvadrat. Slovenski večer s harmoniko (Miha), bas kitaro in baritonom (Primož) in ritem kitaro (Igor), drugi trio pa so sestavljali pevca Marjan in Jure ter pevka Urša. Plesalo, pelo in vrtelo se je tako, da je z mnogih teklo v potokih.
Za sklep zapisa prvega dne počitnic druge izmene pa še nekaj zanimivosti iz našega počitniškega časopisa. (Zanj skrbi naš urednik in vsako jutro nas bo pred sedmo uro čakal pred jedilnico. Razen takrat, ko bo urednik vstal po sedmi...)
Jadran je največji in najlepši „zaliv“ Sredozemskega morja. Poimenovali so ga že stari grški geografi (Skilaks, Ptolomej, Strabon), in sicer po etrurskem mestu Adri na zahodni apeninski obali, Rimljani pa so dodali poimenovanje celemu morju: "Mare Adriaticum". S površino 138.595 km2 , 783 km dolžine in 170 km povprečne širine Jadransko morje deli Apeninski in Balkanski polotok.
Jadranski valovi drsijo ob obali, dolgi 3.737 km, če seštejemo še vse otoke, pa dolžina obal znaša 71.868 km. Od tega kar 74% obale pripada Hrvaški. Povprečna globina morja je okoli 250 m, izrazita prozornost in bistrina ter izjemna čistost vode so vsekakor tiste značilnosti, ki privabljajo množice turistov od vsepovsod. Tudi nas so in kot so nam rekli odhajajoči počitnikarji – teren smo preizkusili, ekipa, ki ostaja z vami je uigrana (sicer že z rahlo utrujenimi glasilkami, a hujšega jim ni) in tudi za vreme bi lahko rekli podobno. Bomo videli. Vsekakor je bil začetek za desetko.
