Benedikt XVI. s svojimi nekdanjimi študenti letos o 2. vatikanskem koncilu
Papež in Sveti sedež Marta Jerebič
Papež Benedikt XVI. svoje počitnice v Castel Gandolfu namenja molitvi, branju in premišljevanju. Vsako leto pa ob sebi – običajno konec avgusta – zbere nekdanje svoje študente, s katerimi se pogovarja o aktualnih temah v katoliški Cerkvi. Krog njegovih nekdanjih slušateljev se sicer srečuje že od leta 1977. Letos bodo obravnavali hermenevtiko 2. vatikanskega cerkvenega zbora.
Teolog Joseph Ratzinger 2. vatikanski cerkveni zbor vidi kot nadaljevanje. Vedno znova je poudarjal, da gre pri koncilu za nadgradnjo katoliškega izročila in ne za prelom. Prvo predavanje bo letos imel novi predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, nadškof Kurt Koch. V Castel Gandolfu pričakujejo tudi dunajskega nadškofa kardinala Christopha Schönborna.
Eden nekdanjih študentov pri profesorju Ratzingerju je bil tudi župnik Martin Trimpe, ki je v pogovoru za nemški program Radia Vatikan povedal: “V bistvu na svojih srečanju nadaljujemo tisto, kar je v 70-ih letih nastalo kot kolokvij doktorantov v Regensburgu in še prej v Tübingenu.“
Kot je dejal Trimpe, ki je na srečanju zadolžen za obhajanje bogoslužja, ga najbolj prevzame papežev povzetek dogodkov v preteklem letu.
„Od 30 do 45 minut nam govori o tem, kar ga je posebej ganilo v preteklem letu. Če pomislim na leto 2009, je bila to na primer zgodba okrog primera Williamson. Ali pa je poročal o svojih potovanjih, ki jih je naredil v Afriko ali prej v Turčijo. To vedno naredi velik vtis, ko naenkrat opaziš, da vse to zares budno dojema. Kot župnik morda smem reči, da ga občutim kot župnika sveta."
Pri sestanku nekdanjih Ratzingerjevih študentov tem ne obravnavajo površno. Prihaja do različnosti mnenja, pravi Trimpe: „To sploh ni vprašanje. Tudi profesor Joseph Ratzinger, sedanji papež Benedikt XVI., je bil in je eden tistih, ki zna dobro ravnati z različnimi mnenji. Saj ima vendar širino duha, da razume ljudi. Nikakor ni tako, da bi bilo enoglasno petje dečkov, ampak bolj napet zborovski koncert, če smem tako reči.“
Ratzingerjevi slušatelji že desetletja poznajo sedanjega papeža osebno. Ali se je pogled v vseh teh letih spremenil?
„Doživljam ga kot bolj skrivnostnega. In sicer v smislu, da je vse, kar je prej predaval kot igrivo misel, danes stopilo v ozadje. Za tem tiči gotovo velika odgovornost, ki jo nosi danes. Prej je bilo drugače. Prej je bilo igrivo, danes naša srečanja doživljam bolj notranje. Danes papež na primer vedno moli, preden začnemo. Tega prej na tak način ni delal. Seveda so imela tudi prej naša srečanja duhovno, vendar je imelo to pred desetletji drugačen pečat.“
