Zbor Jadran romal v Laghet

| 13.05.2010, 08:08 Matjaž Merljak

Z Gospodovim vnebohodom se končuje štiridesetdnevno velikonočno obdobje. V njegov začetek sega tudi romanje zbora Jadran iz Merlebacha na jug Francije. Tam so na posebni prireditvi predstavili Slovenijo in slovensko kulturo. Poročilo nam je poslal delegat za Slovence v Franciji, Jože Kamin.

Tradicionalno vseslovensko romanje v Laghet je bilo letos še bogatejše in slovesnejše, saj se je temu slavju pridružil mešani pevski zbor Jadran iz Freyming-Merlebacha. Iz Lorene smo odpotovali že na velikonočno nedeljo ob šesti uri zvečer in vozili vso noč skozi Švico in Italijo ter ob deveti uri zjutraj po 900 km prevožene poti dospeli do Lagheta. Noč je bila kratka, saj nekatere sospremljevalke kar niso mogle od veselja obmolčati in tako smo bili nekateri vidno utrujeni, kar pa se pri izvedbi programa in srečanja ni poznalo.

Ob 10. uri smo imeli najprej v starem romarskem svetišču pri Mariji v Laghetu slovesno romarsko sveto mašo, ki jo je daroval narodni delegat za Slovence v Franciji, Jože Kamin. Ob njem sta somaševala še krajevni župnik za slovensko in hrvaško skupnost Štefan Čukman in nekdanji odgovorni duhovnik za tuje skupnosti v škofiji Nici g. Fazzi. Ob vstopu v cerkev nas je v imenu škofa Louisa Sankaléja pričakal in toplo pozdravil ter izbrano nagovoril msgr. Guy Terancle, generalni vikar omenjene škofije. Poleg pozdrava vsem navzočim je poudaril tudi pomen in bogastvo slovenske skupnosti za krajevno Cerkev, navezal nekaj misli na pokojnega duhovnika Franja Pavaleca in zaželel lepo duhovno in kulturno srečanje v obzidju tega romarskega svetišča. V zahvalo mu je pevski zbor Jadran poklonil pesem « večerni ave ».

 

 

 

Poleg močne in številčne navzočnosti slovenske skupnosti so se nam pridružili še hrvaški prijatelji in tako je bilo svetišče napolnjeno do zadnjega kotička. Mogočnost velikonočnih pesmi, ki smo jih prepevali s krajevno skupnostjo je bilo slišati še izven svetišča. Ob zaključku evharističnega slavja je Franci Pouh, predsednik društva Jadran, izročil krajevnemu duhovniku Štefanu enega izmed zadnjih kosov premoga, ki so ga iz globine 1250 metrov izkopale slovenske roke.

 

 

Redovnice, ki so nas prve sprejele, so skozi celi dan prisluhnile melodičnosti našega jezika in domačih pesmi. Po skupnem kosilu smo se ob 15. uri dobili v dvorani, ki so jo naši slovenski rojaki iz Nice in okolice okrasili in bogato obložili z domačimi dobrotami in pijačo. Slednje smo zaužili po lepo izvedenem programu zbora Jadran, ki je skozi narodne pesmi mešanega in moškega pevskega zbora popeljal slehernega pod domačo streho. Močan aplavz je bil poleg nageljčkov priznanje in hvaležnost za to nenavadno srečanje. Ob 18. uri smo se nato odpeljali v središčno ulico Nice v hotel Mirabeau, kjer smo se za dva dni nastanili.

 

Naslednji dan nas je po mestu in vse do Monaka vodila Julka Pascalone in nam trosila izkušnje in doživetja, ki že dolga desetletja po zapustitvi Soške doline krasijo njen vsakdan. V Mouginsu smo v občinski dvorani poleg pesmi obogatili kulturni program še s predstavitvijo Slovenije z odlomki starejših in še živečih avtorjev. Izbrano občinstvo je bilo veselo tega srečanja. Gospod Cibic je pri 96. letih lepo poskrbel za sprejemne besede in pogostitev. Poleg Predsednika društva francosko slovenskega prijateljstva Igorja Horvata so bili navzoči še predstavniki mesta in številni zastopniki «francoskega spomina» in borcev. Pri njih smo po predstavi nazdravili s šampanjcem iz steklenic, na katerih sta bili obe zastavi, slovenska in francoska.

 

V poznih nočnih urah smo zapustili hišo borcev, iz katere sem si prepisal molitev padalca, ki je na vidnem mestu sejne sobe in se glasi takole: Obračam se Nate Gospod, kajti samo Ti daješ to, kar ne morem pričakovati od sebe. Daj mi, moj Bog, kar Ti še preostane, to po čemer nobeden ne vprašuje. Ne prosim Te za počitek in mir. Ne prosim Te za duševno in fizično umirjenost. Ne prosim Te za bogastvo, ne za uspeh, ne za zdravje. Za vse to Te tako povprašujejo da tega ne moreš več posedovati. Daj mi o Bog to kar Ti še ostane, daj mi to kar od Tebe ne sprejmejo. Želim si negotovosti, strahu in preizkušenj, spopadov. Daj mi dokončno vsega tega. Naj bom prepričan da jih bom vedno imel, kajti ne bom vedno pri volji da bi zanje zaprosil. Daj mi, o Bog, to kar Ti še ostane. Daj mi vsega česar si drugi ne želijo. Daj mi tudi voljo, moč in vero, kajti samo Ti lahko daš to česar sam od sebe ne morem pričakovati Andrej Zirnheld padalec + 1942.

 

 

Naslednjega jutra smo se ponovno odpeljali proti Merlebachu, kljub utrujenosti polni spominov in hvaležnosti do vseh ki so nam to srečanje omogočili.