Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Marko ZupanMarko Zupan
Helena KrižnikHelena Križnik

Spomin na škofa Držečnika

Slovenija

Letos, 13. maja bo minilo 32 let od smrti mariborskega škofa dr. Maksimilijana Držečnika. Rojen je bil 5. oktobra 1903 v župniji Ribnica na Pohorju. Po končani klasični gimnaziji v Mariboru je stopil v mariborsko bogoslovje.

Študije je nadaljeval v Rimu, kjer je bil v cerkvi kolegija Germanicum-Hungaricum 30. oktobra 1932 posvečen v duhovnika. Po vrnitvi iz Rima je opravljal službo profesorja na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru in pozneje na Teološki fakulteti ljubljanske univerze. Za lavantinskega pomožnega škofa je bil imenovan 15. septembra 1946, škofovsko posvečenje je prejel 15. decembra istega leta v mariborski stolnici. Po smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča je bil 1. 3. 1949 imenovan za apostolskega administratorja lavantinske škofije, 15. junija 1960 je postal redni rezidencialni škof in škofijo vodil vse do smrti, 13. maja 1978.

Njegova dela, s katerimi se je zapisal v zgodovino škofije: izdaja celotnega Svetega pisma, prizadevanje za razglasitev škofa Antona Martina Slomška za blaženega in svetnika, ekumensko prizadevanje, ureditev škofijskih mej, ustanovitev Slomškovega dijaškega semenišča, obnovitev Bogoslovnega semenišča in teološkega študija v Mariboru, velika moralna pomoč pri gradnji novih cerkva v župnijah Maribor – Tezno, Odranci, Šoštanj, Senovo, Rače in drugod. Z vsemi močmi si je prizadeval za poživitev verskega življenja v duhu 2. vatikanskega koncila. Predvsem pa je želel kot škof biti blizu svojim vernikom. Kot škof je večkrat prehodil obširno mariborsko škofijo. Bil je podoben Dobremu pastirju, ki pozna svoje ovce in razume njihove težave. Njegova dela in svetel življenjski zgled kristjana, duhovnika in škofa, posebej še v času bolezni in trpljenja, ostajajo med nami kot trajna dediščina in spodbuda za naše požrtvovalno delo in služenje v Gospodovem vinogradu.

Ko so bili škofje v Rimu Ad Limina, so jim v kolegiju Russicum pokazali knjigo: L. Puskás, Teodor Romža (1911 – 1947). V knjigi je omenjen tudi škof Držečnik. Avtor piše, da sta Držečnik in Romža bila velika prijatelja. V Germaniku je bilo veliko grko-katoliških duhovnikov. Romža je Držečnika uvedel v liturgijo vzhodnega obreda. Oba sta stregla duhovnikom pri njihovi liturgiji. Škof Romža je 1. novembra 1947 umrl mučeniške smrti. Papež Janez Pavel II. ga je razglasil za blaženega.

Na praznik Gospodovega Vnebohoda, v četrtek, 13. maja 2008 ob 19. uri, bo mariborski nadškof pomočnik dr. Marjan Turnšek daroval spominsko sv. mašo ob 32. obletnici smrti škofa Držečnika.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem
Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...

Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc) Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc)

Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja

Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...

P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek) P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek)

Ko si enkrat to doživel, nenehno po tem hrepeniš

»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...

Avdio player - naslovnica