Blaž LesnikBlaž Lesnik
Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc

Video: Velika noč je odrešitev človeštva

Papež in Sveti sedež | 04.04.2010, 14:43

Papež Benedikt XVI. je dopoldne pred baziliko svetega Petra v Vatikanu vodil slovesno evharistično bogoslužje pri katerem je kljub slabemu vremenu navdušeno sodelovala nepregledna množica ljudi. Pred sveto mašo mu je dekan kardinalskega zbora Angelo Sodàno izrekel velikonočna voščila in v njih izrazil občudovanje njegove duhovne moči in apostolskega poguma ter zagotovil duhovno bližino in podporo s strani vseh, ki čutijo z njim sredi preizkušenj sedanjega časa.

Po sveti maši je papež Benedikt XVI. celemu svetu namenil svoje velikonočno sporočilo ter podelil blagoslov Urbi et orbi, to je Rimu - mestu apostolskega nasledstva sv. Petra - in celotnemu svetu. Velikonočno oznanilo je papež Benedikt XVI. začel z besedami iz bogoslužja o povabilu, naj pojemo Gospodu, ki je slavno poveličan. Te kot odmev spominjajo na starodavno hvalnico Judov po prehodu v svobodo čez Rdeče morje. Dopolnitev starodavnih podob je, po besedah svetega očeta, uresničil Jezus s svojo smrtjo in vstajenjem, ko je osvobodil človeka iz njegovega najglobljega suženjstva, ki je suženjstvo greha ter mu odprl pot v pravo obljubljeno deželo, ki je v vesoljnem Božjem kraljestvu pravičnosti, ljubezni in miru. Ta naš duhovni “izhod”, uresničen pri krstu, pa je šele začetek celovite osvoboditve, ki je sposobna obnoviti vsako človeško razsežnost, tako osebno in družbeno.

Benedikt XVI. - Mestu in svetu
Papež Mestu in svetu © CTV
Brez Kristusa bi bila naša usoda smrt

Velika noč je resnično rešenje človeštva, je dejal sveti oče. Če Kristus – Jagnje Božje – ne bi prelil svoje krvi za nas, ne bi imeli nobenega upanja, naša usoda in usoda vsega sveta bi bila neizogibno smrt. Toda velika noč je obrnila ta potek, saj je Kristusovo vstajenje novo stvarjenje; je kot cepič, ki lahko prerodi vso rastlino. Spremenila je globoko usmerjenost zgodovine in jo enkrat za vselej prevesila na stran dobrega, na stran življenja in odpuščanja. Prav zato se iz globine srca veselimo!Kristjani smo poslani po vsem svetu, da pričujem o tej rešitvi in da vsem ponesemo sad velike noči. Ta sad je novo življenje, osvobojeno od greha. O njem je zgovorno zlasti pričevanje svetnikov v teku dva tisočletne zgodovine Cerkve.

Za izhod iz krize je potrebno spreobrnjenje

Sveti oče je svoj nagovor nadaljeval z ugotovitvijo, da tudi v naših dneh človeštvo potrebuje “izhod”, in ne le neke površinske popravke. Za izhod iz krize človeštvo potrebuje globoko spremembo, duhovno in moralno spreobrnjenje, vse od njegove vesti dalje. Nato je papež Benedikt XVI. navedel kraje, ki na poseben način hrepenijo po izhodu iz raznovrstnih stisk.

Imenoval je dežele Bližnjega Vzhoda, latinskoameriške in karibske dežele, zlasti Haiti in Čile, nato Afriko in v njej Kongo, Gvinejo in Nigerijo, med azijskimi deželam je spomnil na Pakistan in v njem na številne preganjane kristjane. Zaželel je, naj jim Vstali podeli moč za dialog in vedro sožitje. Odgovornim vseh držav pa naj Kristusova velika noč prinese luči in moči, da bo gospodarska in finančna dejavnost končno zastavljena po merilih resnice, pravičnosti in bratske pomoči.

Zgodovina je za vedno zaznamovana s Kristusovim prihodom

Ob koncu poslanice je papež Benedikt XVI. spomnil, da Velika noč ne deluje z nikakršno magijo, saj se Cerkev še vedno srečuje s težavami in stiskami. A vendar se je ta zgodovina spremenila, zaznamovana je z novo in večno zavezo, resnično je odprta v prihodnost. Zato pa, rešeni v upanju, nadaljujmo svoje romanje, in v srcu nosimo staro in vedno novo pesem, ki jo pojemo Gospodu: slavno je namreč poveličevan.

Romarji na trgu sv. Petra
Velika noč 2010 - Romarji na trgu sv. Petra © CTV

Papež in Sveti sedež
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...