Veliki javni prikaz slovenske skupnosti v Buenos Airesu

| 21.04.2010, 08:08 Matjaž Merljak

Iz uredništva tednika Svobodna Slovenija v Buenos Airesu nam ta teden poročajo o velíkem javnem prazniku slovenske skupnosti. Letos namreč poteka 200 let od tako imenovane Majske revolucije, ko je Argentina (tedaj podkraljevina Rio de la Plata) nastopila pot odcepitve od Španije, s končnim ciljem osamosvojitve. Ta dogodek praznujejo po vsej državi. Mesto Buenos Aires ima tudi poseben program prireditev, ki ga je imenovalo »Buenos Aires celebra« (Buenos Aires proslavlja). K sodelovanju so, preko veleposlaništva RS, povabili tudi slovensko skupnost s takojšnjim pozitivnim odgovorom.

Izbrana je bila sobota, 10. april. Že od decembra naprej je poseben odbor pripravljal kulturni program in organiziral zunanjo strukturo tega velikega dogodka. Namen je bil, da Slovenci v Argentini znova »stopijo na plan« in javno pokažejo »mestu in svetu« del svoje kulture. Po naših Domovih so mrzlično potekale vaje za petje in folklorne plese.

Tako je kar prehitro prišla pričakovana sobota. Vse nam je bilo naklonjeno; celo vreme, ki se je proti jesenski tradiciji držalo lepó ves teden. Od dopoldanskih ur je bila osrednja Majska avenija zaprta. Središče dogajanja je bilo na križišču s cesto Peru. V ozadju velik oder, ob strani manjši. Ni manjkalo slovenskih in argentinskih zastav. Ob velikem odru dve orjaški sliki: na desni Bled, na levi obelisk Buenos Aires.

Še pred uradnim začetkom je kar mrgolelo ob stojnicah. Pridne roke so pripravljale, zvedavi obiskovalci so spraševali in kupovali. Omenimo, da so te stojnice delovale ves čas prireditve. Gostje so si lahko ogledali (in seveda kupili) dela naših umetnikov, spominčke, knjige in slovarje, tipična rokodelstva in seveda tudi poizkusili tradicionalne dobrote slovenske kuhinje. Naval obiskovalcev je bil tako močan, da pridni sodelavci niso mogli dovolj hitro postreči vsem.

Ob štirih je z malega odra po močnih zvočnikih zadonela glasba Slovenskega inštrumentalnega ansambla. V sprevodu je prišlo na križišče kakih dvesto nastopajočih v narodnih nošah. Kakšen pogled! Kakšno presenečenje obiskovalcev, ki naše skupnosti še niso poznali. Koliko mladih, predanih tradiciji svojih korenin.

Potem so se vrstili plesi in petje. Plesi so predstavljali pravi ljudski praznik! Za petje je vrhunsko poskrbel Slovenski oktet, ki je posebej za to priložnost prišel iz Slovenije.

Obiskovalci se kar niso mogli načuditi nastopom folklornih skupin naših Domov, ki so nudile plese vseh slovenskih pokrajin. Tu so bile skupine s Pristave v Castelarju, Maribor iz Carapachaya, mladinska in otroška iz Slovenske vasi, Mladika iz San Justa. Celo iz 300 kilometrov daljnega Rosaria je prihitela skupina Vesel slovenski duh in nas presenetila s svojimi plesi.

 

Treba je poudariti, da je vse teklo po predvidenem načrtu, do minute natanko, ob tekočem napovedovanju, medtem ko je posebna ekipa dokončala velikanski zaslon, na katerem so prisotni lahko v detajlu sledili izvajanju plesov.

Poleg že omenjenega inštrumentalnega ansambla se je na malem odru pojavila tudi že naša priznana skupina EQE, v veselje predvsem mladih poslušalcev.

Kar hitro so minile ure, večer se je bližal in razsvetlil se je veliki oder. Ob 19. se je pričel osrednji del programa: skupen prizor, kjer se je na odru in nižjem predodru predstavilo več kot 300 nastopajočih. V okviru ljubezenske zgodbe so izmenjaje nastopile vse prej omenjene folklorne skupine. Svoj močan delež so doprinesli še naši pevski zbori z zborovodji: Mešani zbor San Justo z Andrejko Selan Vombergar, Milina s Pristave z Marjano Jelenc Petrocco, Mešani pevski zbor iz San Martina z Lučko Marinček Kastelic in otroški pevski zbor Slomškove šole z Marcelom Brulo. Svoj bogat prispevek je ponovno pridal Slovenski oktet. Globoko pretreseni smo sledili tej eksploziji plesov, glasov in barv, pred večtisočglavo množico, ki je z navdušenjem sledila razvoju ter nastopom ploskala v nedogled. Še končni skupni nastop vseh zborov z venčkom napitnic.

Na vrsto je prišel formalni del. Na oder so prišli veleposlanik RS prof. Avguštin Vivod, minister dr. Boštjan Žekš, ter mestne oblasti: minister za kulturo Hernán Lombardi in direktor za Zveze z ustanovami Claudio Abruj. Ni manjkalo medsebojnega priznanja in pohvale. Veleposlanik in minister sta se zahvalila vsem sodelujočim, predvsem pa Argentini, ki je tako širokogrudno sprejela tri tokove slovenskih priseljencev. Dr. Žekš je tudi komentiral celotno prireditev in izrazil občudovanje do slovenske skupnosti pri ohranjanju narodne identitete »se mi zdi da še bolj kot v sami Sloveniji«. S strani mestnih oblasti se mu je odzval minister Lombardi.

 

In končno - zahvala Argentini v pesmi in plesu. Folklorna skupina s Pristave je v argentinskih narodnih nošah po sredi izmed občinstva prišla na oder in zaplesala tradicionalni Pericón nacional. Mešani peski zbor San Justo pa nam je podal Glorio iz Kreolske maše Ariela Ramireza. Kaj več moremo izročiti Argentini kot naše priznanje in zvestobo tej novi domovini, ki je domovina naših potomcev. Ti pa ostajajo zvesti slovenskim koreninam!

Še nekaj potankosti: med navzoče je bil množično razdeljen poseben triptih, ki je vseboval temeljne podatke o Sloveniji in o dejavnostih Slovencev v Argentini.

Koliko ljudi je prihitelo na slavje? Po nekaterih štetjih skoraj 8.000.

Noč je že trdo nastopila. Utihnilo je navdušeno ploskanje. Rojaki in domačini so se počasi razhajali. Pridne roke so pospravljale stojnice in druge pripomočke infrastrukture. Po dolgih urah se je vrnil red na tradicionalno avenijo, ki je v jutranjih urah znova sprejela reko avtomobilov.

A v zraku in v srcih vseh, ki so se približali praznovanju, je ostala sled in je ostal vonj slovenske duše, zasidrane okoli mesta Buenos Aires, ki ga stare bukve imenujejo mesto Svete Trojice, ob pristanu Naše Gospe dobrih vetrov.