Sodobni okupator
Naš pogled | 27.04.2010, 15:20
Ob današnjem prazniku, dnevu boja proti okupatorju, se mi za komentar ponuja kar nekaj tem. A ker nerad vstopam v politične ocene ter analize in ker sem zgodovinsko podkovan pač tako kot vsa moja generacija, se ne bom oziral v preteklost, ne bom si drznil ocenjevati in sejati, ampak bom okupatorja, ki je sedem desetletij nazaj prirožljal na naše ozemlje, ga razkosal in odkrito pokazal svojo brutalno nrav, danes obšel in ga prepustil zgodovinarjem.
Le to bom dodal, da sem vedno znova srečen, ker mi je bilo dano preskočiti tako grozljiv čas zgodovine, in da zelo spoštujem svoje pradedke in prababice, takratne može in žene, ki so bili pred izredno težkimi in usodnimi odločitvami. V vsej Evropi menda ni bilo silovitejšega NE! domačinov okupatorjem kot na Balkanu. Kako je iz tega upora zrasel DA komunistični diktaturi, je že druga zgodba, a ostaja dejstvo o pogumu naših prednikov, ki so kljubovalno pogledali okupatorju v oči.
V današnjem komentarju pa se bom ustavil prav pri slednjem: Naši predniki so dobro vedeli, kdo je okupator, sodobni okupatorji pa, se mi zdi, so zelo prikriti in uporabljajo gverilsko taktiko. Od nekod priletijo in še preden se zaveš, te imajo v oblasti – zasedejo tvojo deželo, tvoj dom, celo tvoje misli … Vanje se naselijo in skrbno skrijejo. Najhuje pa je, da jih človek pogosto sploh ne prepozna kot okupatorje, ampak je prepričan, da sam svobodno vodi svoje življenje, kamor želi.
Da, takih okupatorjev je danes za cel bataljon! Naj jih vsaj nekaj razkrinkam.
Eden najbolj brutalnih okupatorjev, morda enako krutih kot tisti pred sedemdesetimi leti, so mediji. Ti so sposobni uničiti generacije. V svojem uničujočem pohodu pa so tako zelo uspešni prav zato, ker ničesar ne prepustijo naključju in odlično poznajo človeško naravo. Raziskujejo jo. Pretentajo nas že v prvem koraku, saj jih vendar povabimo v svoje domove. Ko pa so enkrat v našem domu, sami najdejo pot in način, da zasedejo naše misli. To je svojevrsten sodoben in izpopolnjen »blitz krieg«. Dvakrat se ozremo naokoli in že so v naših glavah tajkuni, duhovniki pedofili, bulmastifi, vulkani, ki najavljajo konec stare celine, in drugi skrbno izbrani okupatorjevi agentje. Za tiste, ki jim to ni dovolj, poskrbijo z detomori, samomori in umori kar tako, vse, ki so »pozitivno« nastrojeni, pa napadejo z resničnostnimi šovi, v katerih ob televizijskih gladiatorjih sam postajaš naj manekenka, idol, talent in zvezda. Vsi našteti pa uničujejo z najbolj smrtonosnim orožjem – z željo po še … Še in še in še …
To je okupacija! Kajti tega je toliko, da v glavi ni več prostora za nič drugega. Drugega enostavno ni! Ne obstaja! To, kar je v medijih, je življenje, ostalo pa raje skrijte, saj se dogaja le vam in je povsem nepomembno. V resničnem življenju namreč obstajajo samo obup, prevare, spletke in perverzije ali pa instant zvezdniški uspeh, botoks lepota in sreča ob stilski preobrazbi. Drugega ni!
Ne, ni res! Oprostite. So še prijatelji! Teh je na Facebooku na tisoče. Treba jih je le uloviti. Privabiti s kakšno nagradno igro ali z bizarno skupino oboževalcev in jih nato še »poklikati«. Pa jih imaš. Več kot sosed! In tako nezahtevni so. Pravi prijatelji. Počakajo, da se priklopiš, z njimi poklepetaš (seveda na kratko, v okrajšavah in kraticah) o zgoraj naštetih stvareh (iz polne glave), nato pa se odklopiš … Brez obveznosti. Teh Facebookovsko prijateljstvo ne prenese.
Pa še en okupator je zelo nasilen in uspešen. A ne osvaja le v današnjem času, ampak je uspeval tudi v preteklosti, le da nas zgodovina očitno ničesar ne izuči. To je imperativ mladosti in lepote. Ta je zasedal človekove misli in vplival na dejanja že od nekdaj. Danes je le bolj prijazno vsiljiv in pozornejši. Ugajati, ugajati, ugajati – ta želja polni glave. In blagajne … Farmacevtski industriji, kozmetični in tekstilni, športni … pa zasebnemu zdravstvu in klinikam. Ta okupator pa se redko pojavlja sam, ampak mu običajno ob boku stoji nič manj usodna kolegica – hrana. Ta je zavzela nič koliko misli in v njih kraljuje po svoje. Bodisi diktira preračunavanje kalorij bodisi ločuje ogljikove hidrate od beljakovin ali pa enostavno le strelja s smrtonosno željo po še, po še in še …
Ja, sodobni okupatorji so precej drugačni od tistih včasih. Sodobni okupatorji prihajajo z nasmeškom, so prijazni in ustrežljivi in kar naprej jih skrbi za vas, za vaše življenje, za vaš zaslužek, za vašo družino in za vaše zdravje. Skrbi jih. Dokler ste potencialni uporabnik ali kupec, seveda. Ostarele, oslabele in revne pa izpustijo iz svojih rok. Ti smejo živeti (oziroma životariti) popolnoma po svoje …
Kaj pa vem, če nisem ob vseh teh sodobnih okupatorjih podobno zmeden, nebogljen in prestrašen, kot so bili mnogi dedki in babice pred sedemdesetimi leti. In kdo ve, če mi ne bo kak vnuk kdaj očital, zakaj vendar nisem takoj razbil televizije in računalnika, dokler je bil še čas. A zaenkrat se bojujem po svoje. Zdajle bom šel denimo na sprehod na Šmarno goro …
Pa prijeten dan boja proti okupatorju vam želim.
