Poslanica papeža Benedikta XVI. za 25. svetovni dan mladih

Cerkev na Slovenskem | 27.03.2010, 18:49

Papež Benedikt XVI. je v poslanici ob 25. svetovnem dnevu mladih mladino spodbudil, naj kljub težavam, s katerimi se spoprijema, ne obupa in naj se ne odpove svojim sanjam, temveč naj v svojem srcu goji velike želje po bratstvu, pravičnosti in miru.

Prihodnost je v rokah tistih, ki vedo iskati in najti močne razloge za življenje in upanje. Če želite, je prihodnost v vaših rokah, saj darovi in bogastva, ki jih je Gospod položil v srce slehernega izmed vas, lahko svetu prinesejo pristno upanje, je zapisal sveti oče.

Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?

28. marec 2010

»Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« (Mr 10,17)

Dragi prijatelji, letos mineva 25. let od ustanovitve svetovnega dneva mladih, ki ga je Janez Pavel II. (1978–2005) želel kot letno srečanje verne mladine po vsem svetu. To je bila preroška pobuda, ki je obrodila obilne sadove, saj je novim rodovom kristjanov omogočila, da se srečajo med seboj, prisluhnejo Božji besedi, odkrijejo lepoto Cerkve in doživijo močno izkustvo vere, ki je mnoge pripeljalo do tega, da se popolnoma darujejo Kristusu.

Petindvajseti svetovni dan mladih je vmesna etapa pred naslednjim svetovnim srečanjem mladih, ki bo potekalo avgusta 2011 v Madridu v Španiji, kamor upam, da boste prišli v velikem številu, da bi doživeli ta milostni dogodek.

V pripravo na to praznovanje vam želim predlagati nekaj razmišljanj na letošnjo temo: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« (Mr 10,17), ki je vzet iz evangeljskega poročila o Jezusovem srečanju z mladim bogatašem. To temo je obdelal že papež Janez Pavel II. leta 1985 v pismu, ki ga je prvič naslovil mladim.

Jezus se sreča z mladeničem

»Ko se je [Jezus] odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje« (Mr 10,17–22).

Ta pripoved na učinkovit način izraža veliko Jezusovo pozornost do mladih, do vas, do vaših pričakovanj in upanj ter kaže, kako zelo si vas želi srečati osebno in stopiti v dialog z vsakim izmed vas. Kristus dejansko prekine svojo pot, da bi odgovoril na vprašanje svojega sogovornika, s čimer pokaže veliko razpoložljivost do mladeniča, ki si goreče želi, da bi govoril z 'dobrim učiteljem' in se od njega naučil hoje po poti življenja. S tem evangeljskim odlomkom je moj predhodnik hotel spodbuditi vsakega izmed vas, naj »razvije svoj lasten pogovor s Kristusom – pogovor, ki je temeljnega in bistvenega pomena za vsakega mladega človeka«.

Jezus se je ozrl vanj in ga vzljubil

Sveti Marko v evangeljski pripovedi poudari, kako se je »Jezus ozrl vanj, ga vzljubil« (prim. Mr 10,21). V Gospodovem pogledu je središče tega posebnega srečanja in celotno krščansko izkustvo. Krščanstvo namreč ni v prvi vrsti morala, ampak izkustvo Jezusa Kristusa, ki nas ljubi osebno, mlade ali stare, revne ali bogate. Ljubi nas, tudi kadar mu obrnemo hrbet.

Papež Janez Pavel II. je ob tem dogodku dodal: »Želim vam, da bi izkusili tak pogled! Želim vam, da bi izkusili resnico, da vas Kristus gleda z ljubeznijo!« Z ljubeznijo, ki se je na križu pokazala za tako polno in popolno, da je sv. Pavel z začudenjem zapisal: »Vzljubil me je in daroval zame sam sebe« (Gal 2,20). »Zavest, da nas je Oče vedno ljubil po svojem Sinu, da Kristus ljubi vsakega in vedno, je trdna oporna točka za vse naše človeško bivanje« in nam omogoča, da premagamo vse preizkušnje: odkrivanje lastne grešnosti, trpljenje, izgubljanje upanja.

Ta ljubezen je vir vsega krščanskega življenja in temeljni razlog evangelizacije. Če se zares srečamo z Jezusom, potem ne moremo drugače, kot da pričujemo o njem tistim, ki se z njim še niso srečali iz oči v oči!

Odkrivanje življenjskega načrta

Pri mladeniču v evangeliju lahko opazimo, da se nahaja v podobnih okoliščinah, kot marsikdo izmed vas. Tudi vi ste bogati, saj imate veliko kvalitet, energij, sanj, upanj, skratka virov, ki jih imate v izobilju. Že sama vaša mladost predstavlja veliko bogastvo ne samo za vas, ampak tudi za druge, za Cerkev in za svet.

Bogati mladenič je Jezusa vprašal: »Kaj naj storim?«. Obdobje življenja, v katerem ste sedaj, je čas odkrivanja darov, ki vam jih je dal Bog, in vaših odgovornosti. Je pa tudi čas temeljnih odločitev za oblikovanje življenjskega načrta. Čas je, da začnete odkrivati pristen smisel bivanja in se vprašate: »Ali sem zadovoljen s svojim življenjem? Mi morda kaj manjka?«

Kot mladenič iz evangelija morda tudi vi doživljate obdobja nestabilnosti, zmede in trpljenja, zaradi česar hrepenite po nadpovprečnem življenju in se sprašujete: kakšno naj bi pravzaprav bilo uspešno življenje? Kaj moram storiti? Kakšen naj bi bil moj življenjski načrt? »Kaj naj storim, da bi moje življenje imelo polno vrednost in smisel!«.

Ne bojte se soočiti s temi vprašanji! Taka vprašanja odražajo velike želje, ki jih nosite v srcu. Zato jim je treba prisluhniti, saj zahtevajo poglobljene odgovore, ki bi zadovoljili pristna pričakovanja po življenju in sreči.

Če hočete odkriti življenje, ki vas bo popolnoma osrečilo, prisluhnite Bogu, ki ima svoj načrt ljubezni za vsakega izmed vas. Z zaupanjem ga vprašajte: »Gospod, kakšen je tvoj načrt kot Stvarnika in Očeta za moje življenje? Kakšna je tvoja volja? Želim jo izpolniti«. Bodite prepričani, da vam bo odgovoril. Ne bojte se njegovega odgovora! »Bog je večji od našega srca in spoznava vse« (1 Jn 3,20).

Pridi in hodi za menoj!

Jezus vabi bogatega mladeniča, naj se poda daleč onkraj zadovoljevanja svojih želja in osebnih načrtov in mu predlaga: »Pridi in hodi za menoj!«. Krščanska poklicanost izvira iz Gospodovega ljubečega predloga in se lahko uresničuje samo z ljubečim odgovorom: »Jezus svoje učence vabi k popolnemu daru svojega življenja, brez človeške preračunljivosti, z zaupanjem v Boga brez pridržkov. Svetniki sprejemajo to zahtevno povabilo in s ponižno učljivostjo hodijo za križanim in vstalim Kristusom. Njihova popolnost, ki je v logiki vere včasih človeško nerazumljiva, je v tem, da v središče ne postavljajo več sebe ter se odločijo, da bodo plavali proti toku in živeli po evangeliju«.

Po zgledu številnih Kristusovih učencev tudi vi, dragi prijatelji, z veseljem sprejmite povabilo k hoji za njim, da boste živeli plodovito in intenzivno življenje na tem svetu. S krstom namreč vsakega izmed nas kliče k posnemanju s konkretnimi dejanji, k ljubezni do njega pred vsemi drugimi stvarmi in k službi bratom. Bogati mladenič, žal, ni sprejel Jezusovega povabila in je žalosten odšel. Ni našel poguma, da bi se ločil od gmotnih dobrin in našel večje dobro, ki ga je predlagal Jezus.

Žalost bogatega mladeniča v evangeliju je enaka tisti, ki se rojeva v srcu vsakogar, kadar nima poguma za hojo za Kristusom, za pravilno odločitev. Toda nikoli ni prepozno za odgovor!

Jezus se nikoli ne utrudi pri ljubečem oziranju in klicanju novih učencev, nekaterim pa predlaga tudi najbolj radikalno odločitev. V letošnjem letu duhovnikov želim spodbuditi mlade, naj bodo pazljivi, če jih Gospod morda vabi k največjemu daru, na pot službenega duhovništva. Naj bodo razpoložljivi za velikodušno in navdušeno sprejemanje posebne naklonjenosti, da bi skupaj z duhovnikom ali duhovnim voditeljem stopili na potrebno pot razlikovanja. Ne bojte se, dragi mladi, če vas Gospod kliče v redovno, meniško, misijonarsko ali posebej posvečeno življenje. On zna darovati globoko veselje tistemu, ki odgovarja s pogumom!

Poleg tega vabim vse, ki čutijo zakonski poklic, naj ga sprejmejo z vero, si prizadevajo za izgradnjo trdnega temelja življenja velike ljubezni, zveste in odprte za dar življenja, ki je bogastvo in milost za družbo in Cerkev.

Usmerjeni v večno življenje

»Kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja? To vprašanje mladeniča iz evangelija se zdi daleč od skrbi mnogih njegovih sodobnih sovrstnikov, kajti, kot se je spraševal moj predhodnik, »ali nismo mi generacija, kateri svet in časni napredek docela zapolnjujeta bivanjsko obzorje?«. Toda vprašanje o 'večnem življenju' se rado pojavlja v bolečih trenutkih bivanja, ko na primer izgubimo drago osebo ali ko doživljamo neuspeh.

Kaj pa je 'večno življenje', o katerem govori bogati mladenič? To nam pojasni Jezus, ko svojim učencem pravi: »Vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel« (Jn 16,22). Te besede kažejo na možnost brezkončne sreče, veselja nad tem, da smo za vedno napolnjeni z Božjo ljubeznijo.

Zastavljati si vprašanja o dokončni prihodnosti, ki pričakuje vsakega izmed nas, daje poln smisel bivanju, saj ne usmerja življenjskega načrta k omejenim in prehodnim obzorjem, ampak širokim in globokim obzorjem, ki vodijo do ljubezni do sveta, ki ga je sam Bog tako ljubil, da se zavzamemo za njegov razvoj, toda vedno s svobodo in radostjo, ki se rojevata iz vere in upanja. Ta obzorja pomagajo, da ne absolutiziramo zemeljskih resničnosti, saj Bog pripravlja za nas širšo perspektivo, in ponavljamo s sv. Avguštinom: »Skupaj si želimo nebeške domovine, hrepenimo po nebeški domovini, čutimo se romarje tu dol«. S pogledom, uprtim v večno življenje, je bl. Pier Giorgio Frassati, ki je umrl leta 1925 v starosti 24 let, dejal: »Živeti hočem in ne životariti!«, na fotografijo enega izmed gorskih vzponov, ki jo je poslal prijatelju, pa je pripisal: »V višave«, s čimer je mislil na krščansko popolnost, pa tudi na večno življenje.

Dragi mladi, spodbujam vas, da pri svojem življenjskem načrtu ne pozabite na to, da smo poklicani v večnost. Bog nas je ustvaril, da bi bili z njim za vedno. To vam bo pomagalo, da boste v polnosti osmislili svoje odločitve in dvignili kakovost svojega bivanja.

Zapovedi, pot pristne ljubezni

Jezus bogatemu mladeniču ponovi deset zapovedi kot nepogrešljiv pogoj, da bi bil 'deležen večnega življenja'. Te so bistvene oporne točke za življenje v ljubezni, za jasno razlikovanje dobrega od zla ter oblikovanje trdnega in trajnega življenjskega načrta. Tudi vas Jezus sprašuje, če poznate zapovedi, če si prizadevate oblikovati svojo vest v skladu z Božjim zakonom in jih tudi uresničujete.

Seveda gre za neprijetna vprašanja glede na trenutno miselnost, ki predlaga svobodo, nevezano na vrednote, pravila, objektivne norme in vabi k zavračanju sleherne omejitve trenutnim željam. Toda tovrstna miselnost namesto v resnično svobodo vodi do tega, da človek postane suženj samega sebe, svojih neposrednih želja ter malikov kot so oblast, denar, užitek in privlačnost sveta, ob čemer postane nesposoben za izvrševanje izvorne poklicanosti k ljubezni.

Bog nam zapovedi daje zato, ker nas hoče vzgojiti za resnično svobodo ter graditi skupaj z nami kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Prisluhniti jim in jih uresničevati ne pomeni odtujevati se, ampak najti pot pristne svobode in ljubezni, saj zapovedi ne omejujejo sreče, ampak kažejo pot, kako priti do nje. Jezus na začetku pogovora z bogatim mladeničem pravi, da je postava dobra, ker je 'Bog dober'.

Potrebujemo vas

Kdor je danes v mladih letih, se srečuje s številnimi problemi, ki izhajajo iz brezposelnosti, pomanjkanja zanesljivih zgledov in konkretnih perspektiv za prihodnost. Tako imamo včasih lahko vtis, da smo nemočni pri soočanju s krizami in stranpotmi. Kljub težavam pa se ne prepustite obupu in se ne odpovejte svojim sanjam. V srcu gojite velike želje po bratstvu, pravičnosti in miru. Prihodnost je v rokah tistega, ki zna iskati in najti trdne razloge za življenje in upanje. Če boste hoteli, bo prihodnost v vaših rokah, kajti darovi in bogastvo, ki ga je Gospod položil v vsakega izmed vas, lahko pod pogojem, da se boste srečali s Kristusom, postanejo pristno upanje za svet. Vera v njegovo ljubezen, ki vas krepi in vas napravlja radodarne, vam bo dala pogum za vedro soočenje z življenjsko potjo ter sprejemanje družinskih in poklicnih odgovornosti. Prizadevajte si za izgradnjo svoje prihodnosti prek resne osebne in študijske izobrazbe, da bi odgovorno in radodarno služili skupnemu dobremu.

V svoji nedavni okrožnici o celostnem človeškem razvoju Ljubezen v resnici sem naštel nekaj velikih izzivov, ki so nujni in bistvenega pomena za življenje na tem svetu: uporaba zemeljskih virov in spoštovanje ekologije, pravična porazdelitev dobrin in nadzor nad finančnimi mehanizmi, solidarnost z revnimi državami v okviru človeške družine, boj zoper lakoto v svetu, spodbujanje dostojanstva človekovega dela, služba kulturi življenja, izgradnja miru med narodi, medverski dialog in odgovorna uporaba sredstev družbenega obveščanja.

To so izzivi, na katere ste poklicani odgovoriti, da bi gradili pravičnejši in bolj bratski svet. Soočanje s takimi izzivi predpostavlja zahteven in zavzet življenjski načrt, v katerega boste vložili vse svoje bogastvo v skladu z načrtom, ki ga ima Bog za vsakega izmed vas. Ne gre za izvajanje junaških, niti izrednih stvari, ampak za delovanje, kjer boste uporabili svoje talente in možnosti ter si prizadevali za trajni napredek v veri in ljubezni.

V letu duhovnikov vas vabim, da spoznate življenje svetnikov, zlasti življenje svetih duhovnikov. Videli boste, kako jih je Bog vodil, da so našli svojo pot dan za dnem ravno v veri, upanju in ljubezni. Kristus kliče vsakega izmed vas, da si skupaj z njim prizadevate in prevzamete svoje odgovornosti za izgradnjo civilizacije ljubezni. Če boste upoštevali njegovo Besedo, bo ta osvetlila tudi vašo pot in vas bo vodila k visokim ciljem, ki življenju vlivajo veselje in poln smisel.

Devica Marija, Mati Cerkve, naj vas spremlja s svojim varstvom. Zagotavljam vam molitev in vas blagoslavljam.

papež Benedikt XVI.

Vatikan, 22. februar 2010