Zakon o malem delu. Nelojalna konkurenca?
Komentarji
Med ukrepi zoper gospodarsko krizo je tudi doseganje koncepta t.i. varne prožnosti. V ta koncept po mnenju vlade sodi tudi zakon o malem delu. Študenti mu nasprotujejo, upokojenci se nanj še niso odzvali, obrtnikom in podjetnikom pa prinaša delno podražitev dela, ob tem pa dobrodošlo obliko prožnega zaposlovanja.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pred nekaj meseci javnosti predstavilo izhodišča za zakon o malem delu. Malo delo bo v zakonu opredeljeno kot plačano, občasno ali trajnejše časovno omejeno delo študentov, dijakov in upokojenih oseb, v obsegu največ 672 ur v koledarskem letu, plačilo za opravljanje tega dela pa v tem časovnem okvirju ne sme presegati višine minimalne letne plače iz preteklega leta. Malo delo bi ohranilo fleksibilni značaj, v ministrstvu pa preučujejo tudi možnost, da bi malo delo lahko opravljali tudi brezposelni. Pripravljavci zakona so namreč prepričani, da bi brezposelnim osebam na ta način omogočili, da ohranijo stik s trgom dela ter ohranijo delovne navade tudi v času, ko ostanejo brez redne zaposlitve, hkrati pa bi jih delodajalec na ta način bolje spoznal in zato morebiti hitreje zaposlil tudi za nedoločen čas.
Novost zakona bo tudi opredelitev dejavnosti posredovanja malega dela kot nepridobitne dejavnosti. Izbor organizacij za posredovanje malega dela naj bi bil tako bolj pregleden kot do sedaj, saj bodo le-te izbrane na podlagi javnega razpisa in za obdobje največ pet let. Delo na napotnico oz. malo delo bodo lahko opravljali tako dijaki in študentje kakor tudi upokojenci. Slednji naj bi na ta način imeli možnost legalnega opravljanja plačanega dela, ne da bi le-to vplivalo na njihove že pridobljene pravice iz pokojninskega zavarovanja. Malo delo bi po mnenju strokovnjakov iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve upokojencem pomagalo ohranjati delovno in psihofizično sposobnost, hkrati pa naj bi se del sredstev iz dajatve iz malega dela namenil za projekte namenjene večji socialni vključenosti upokojencev. Oseba, ki opravlja malo delo, se namreč obvezno vključi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v zdravstveno zavarovanje. Z dajatvijo iz malega dela želi ministrstvo povečati tudi sredstva, namenjena za štipendije, in ohraniti višino sredstev za izgradnjo študentskih domov.
Študentje predlogu zakona nasprotujejo, saj so mnenja, da je pripravljen na napačnih temeljih ter bistveno slabša njihov položaj. Po podatkih Študentske organizacije Slovenije 36 odstotkov študentov dela prek študentskih servisov predvsem zato, da si lahko pokrijejo stroške študija in s tem študentsko delo zanje predstavlja pomemben socialni korektiv. Študentje menijo, da se delovno aktivno in neaktivno prebivalstvo na trgu dela ne smeta obravnavati enako, zato naj bi študentsko delo ostalo tako, kot je, pravica do dela preko študentskega servisa pa naj ostane vezana na status dijaka ali študenta. Mladi so še prepričani, da bo vlada na ta način ponudila upokojenem možnost za dodaten zaslužek, ti pa bodo konkurirali delavcem v srednjem življenjskem obdobju.
Na drugi strani pa so pripravljavci zakona prepričani, da so izhodišča postavljena dovolj jasno, pri čemer je po njihovem mnenju bistveno, da bo imelo malo delo tudi pomembnejše elemente dela, kot so zavarovanje in pokojninska doba. Razlika med malim delom in pogodbo za določen čas je predvsem v tem, da ima malo delo časovno omejitev na eni strani in omejitev obsega ne letni ravni na drugi strani. To naj bi bilo po prepričanju zagovornikov novega zakona dobro, saj se lahko ta letna kvota ur opravi v enem sklopu, delno po dnevih ali v določenih obdobjih. Druga omejitev pa je seveda tudi omejitev plačila na letni ravni. Malo delo je dejansko oblika fleksibilnega zaposlovanja, še posebej v obdobjih, ko se pojavljajo potrebe po večji delovni sili. V sedanjem hitrem tehničnem in tehnološkem razvoju pa malo delo obrtnikom in podjetnikom omogoča tudi to, da bodo lahko za posamezne zahtevnejše projekte za določen čas najeli visoko izobražene strokovnjake, tudi upokojence, kjer pač ni možnosti redne zaposlitve za polni delovni čas.
Ob tem pa se zastavlja vprašanje o morebitni nelojalni konkurenci. Zagovorniki novega zakona o nelojalni konkurenci ne govorijo, saj jo pravzaprav onemogoča prav časovna omejenost malega dela. Seveda pa je to odvisno tudi od ustreznih evidenc in nadzora. Če bi prišlo do kakšnega odstopanja, ni bojazni, da bi se to dogajalo v mikro in malih podjetjih, ki jim zakon po mnenju poznavalcev prinaša nekaj pozitivnega. Da pa bo v to zajeto tudi študentsko delo, pa je za delodajalce seveda negativen element, saj se bo delo zaradi plačevanja prispevkov podražilo. V vsakem primeru pa mikro in malim podjetjem malo delo nudi dodatno obliko legalnega zaposlovanja. Kakorkoli že, študentje in dijaki v novem zakonu vidijo predvsem negativne elemente, ki lahko ogrozijo njihov socialni položaj in s tem tudi možnost in preživljanje v času študija. Kaj natančno bo malo delo prineslo v slovensko politiko zaposlovanja in položaj delovno aktivnega in neaktivnega prebivalstva, pa bo pokazala praksa, če bo in ko bo do nje prišlo.
