Politiki smrti

Komentarji | 23.07.2025, 14:25 Erika Ašič

Nekaj dogodkov preteklega tedna bi se nam moralo vtisniti globoko v spomin. Sporočajo nam namreč o odnosu politikov do nas – do življenja, do človekovega dostojanstva in posebej do slovenskega naroda.

Državljani, ki se čutijo ogrožene zaradi Romov, so pripravili protestna shoda – v Ljubljani in Šentjerneju. Prekipelo jim je, potem ko so Romi napadli in močno poškodovali več ljudi. Pa ne v samoobrambi; napadli so jih kar tako, ker lahko. Ker se jim ob krajah poljščin, živali, materialnih dobrin in povzročanju materialne škode ni zgodilo nič, so šli korak dlje. Kot se je spet pokazalo, zakoni za nekatere veljajo, za druge pa ne. Odvisno, kdo si, čigav si in ali si morda kakšnemu lobiju še posebej na poti.

Koalicija je šla pri ogrožanju človekovega življenja še korak dlje. Pretekli teden sta bila v državnem zboru v procesu sprejemanja dva zakona, ki sta namenjena ubijanju – hitremu ali bolj počasnemu, pravzaprav je vseeno. Rezultat je isti. En zakon dovoljuje samomor s pomočjo, drugi pa bi dovoljeval uporabo konoplje v tako imenovane rekreativne namene. 

V obrambo oškodovanim in pretepenim domačinom ni stopil nihče z levega pola politike; celo nasprotno: z leve strani je slišati pozive, naj Romi stopijo skupaj, ker se menda obeta fašizem. Od predsednice države, ki naj bi bila predsednica vseh državljanov Slovenije, ne zgolj Romov, pa slišimo pozive k dialogu, k zaupanju v institucije in zakone. Saj bi radi zaupali. Toda komu? Dolgoletne izkušnje ljudi, ki živijo v bližini Romov, kažejo, da ne morejo zaupati niti policiji niti pravosodju niti centrom za socialno delo. Tega zaupanja jim kljub zadnjim vedno bolj grobim in krvavim dogodkom ni skušal vrniti nihče od tistih, ki imajo v rokah oblast: niti poslanci koalicije niti minister Poklukar niti predsednik vlade ali predsednica države. Ogrožena pa so življenja delavnih ljudi, ki prispevajo v skupno blagajno in plačujejo tudi za blagostanje tistih Romov, ki jim kradejo in jih pretepajo, in tudi za plače vseh, ki bi jim morali zagotoviti varnost.

Koalicija je šla pri ogrožanju človekovega življenja še korak dlje. Pretekli teden sta bila v državnem zboru v procesu sprejemanja dva zakona, ki sta namenjena ubijanju – hitremu ali bolj počasnemu, pravzaprav je vseeno. Rezultat je isti. En zakon dovoljuje samomor s pomočjo, drugi pa bi dovoljeval uporabo konoplje v tako imenovane rekreativne namene. Tu ni dovolj prostora, da bi pogledali vse negativne učinke obeh zakonov, zagotovo pa bosta oba zakona sprožila plaz, ki ga ne bo moč ustaviti. Le valeča se gmota se bo nenehno povečevala, dokler ne bo povzročila katastrofe. Ta plaz smrti je sprožila trenutna koalicija levo usmerjenih strank, skupaj z vladnimi nevladniki. Dobili smo jasno sporočilo o tem, komu ni mar za nas – za slovenski narod – in kdo nam pravzaprav namerno škodi.

Omama v šolah, službah, v prostem času in prometu ne more prinašati zadovoljstva. Lahko prinese zgolj slabo storilnost in napake na delovnem mestu, nesreče v prometu, motnje zbranosti in kognitivnega razvoja pri mladostnikih. Omamljanje prinese tudi neuspeh, zaradi katerega je ogroženo psihosocialno doživljanje, pojavljajo se stiske, zaradi katerih se oseba ponovno zateče v omamo in se tako znajde v začaranem krogu.

Dovoljen samomor s pomočjo že sam po sebi zmanjšuje vrednoto življenja. Zmanjšuje človekovo dostojanstvo, ker življenje postavlja na izbiro – kot na primer izbiramo vrsto napolitank. Ta ukrep bo povzročil izreden pritisk na starejše, bolne in psihično strte. Pri tem sploh niso potrebne besede – ljudje se bodo čutili odveč, ker se ne bodo imeli za koristne in ker bo obstajala 'rešitev'.

Pri tem ni zanemarljivo, da je dejanje uboja preloženo na druge – nekdo drug je tisti, ki bo nekomu moral vzeti življenje. Zakaj mora kdorkoli nositi težo posameznikove odločitve, da si vzame življenje? Z dovoljenim samomorom s pomočjo se odpira tudi izredno široko polje zlorab, manipulacij z zapuščinami in trgovine s človeškimi organi. In ko bodo zdravniki postali še (malo) morilci, se bodo morda res skrajšale čakalne vrste v zdravstvu in olajšala se bo pokojninska blagajna ... Očitno je naša trenutna oblast (ponovno) našla 'dokončno rešitev'. Si res to želimo?

Življenje je eno samo, neponovljivo, smiselno. Vsak človek je enkraten in ima posebno poslanstvo. Stranke trenutne koalicije pa nimajo takšnega pogleda na človeka in na življenje. Zapomnimo si, kdo je izglasoval zakone, ki nas ubijajo; komu ni mar za slovenski narod, za zdrav razum in ustvarjalnega, delavnega, predvsem pa razmišljujočega človeka. Človek bi upravičeno pomislil, da levi pol načrtno uničuje slovenski narod … kot je to že počel v komunizmu. Prijemi so podobni, le da so zdaj uzakonjeni. To je v bistvu še hujše.

Dovoljen samomor s pomočjo že sam po sebi zmanjšuje vrednoto življenja. Zmanjšuje človekovo dostojanstvo, ker življenje postavlja na izbiro – kot na primer izbiramo vrsto napolitank. 

Spomnimo se vladnih odločitev in sporočil preteklega tedna, ko nam bodo pred volitvami obljubljali svobodno življenje ter ponujali nov, pameten in lep obraz.

Imejmo sami sebe toliko radi, da bomo v prihodnje izbrali politike, ki bodo zaščitili nas, naša življenja in naše imetje, ki nam ne bodo kradli preko vedno novih ali višjih davkov, nam vsak dan lagali in nas ovirali v osnovnih svoboščinah. Ne izbirajmo politikov smrti. Ne delajmo si utvar, da je to ubijanje drugih – to je ubijanje nas.

Odgovornost je v naših rokah. In ne, ni prezgodaj za razmišljanje o volitvah – politike je treba opazovati in se o njih odločati, preden se začne volilna kampanja. Izbirajmo jih po njihovih delih in ne po besedah.