Svet na dlani – tokrat o Angoli

| 20.02.2010, 18:00 Matjaž Merljak

V oddaji Svet na dlani smo spoznavali misijonsko deželo Angolo. Tam deluje slovenska misijonarka s. Zvonka Mikec, ki nam je predstavila življenje v afriški deželi, prizadeti zaradi državljanske vojne, lakote in pomanjkanja.

Med iskanjem podatkov o Angoli, sem naletela tudi na opozorilo na strani Ministrstva za zunanje zadeve, da je to država, ki jo odsvetujejo za turističen obisk. Toda s. Zvonka Mikec je v oddaji povedala: »Problem je, ker turizem še ni tako razvit, v Luando lahko pride turist edino, če ima veliko denarja. Zelo drago je vse. Res pa je, da je na mestni tržnici, kjer se dnevno izmenja 200.000 ljudi, veliko možnosti, da te oropajo.«

Angola je sicer naravno bogata država, toda precej razprodana tujcem. Nekaj ljudi je zelo bogatih, večina je revnih. Toda v deželo se vendarle vrača upanje, da bo iz leta v leto boljše. Na podeželju imajo ljudje sedaj, ko je vojna mimo, lažji dostop do njiv, večje težave so v mestih. Luanda je 6-7 milijonsko mesto. V njem se znajde veliko otrok, ki nimajo za hrano, mnoge družine se vesele, če si lahko privoščijo vsaj en obrok na dan. V mestu je namreč treba vse kupiti – od vode, do petroleja. Življenje je zelo trdo. Družine so velike, v njih je tudi po 15 otrok, toda 5 ali celo več otrok tudi umre. To nenehno srečevanje s smrtjo je del njihovega življenja. Družine pa so precej razbite tudi zaradi vojne. »V vojnem času je bilo najhuje, ko smo srečevali množice ljudi, ki so bežale v glavno mesto. Vojna vse odnese, ustvari strah, nezaupanje, beg pred vsem. Posledice bomo dolgo čutili,« je povedala s. Zvonka Mikec, ki je doživela vojno.

Spoznajmo misijon

S. Zvonka Mikec deluje na misijonu s svojimi sosestrami salezijankami, ki so v Angoli prisotne skoraj 27 let. Danes tam deluje 28 sester, prihajajo iz 10 držav, 4 kontinentov, tako da so pisana mednarodna druščina, delajo pa na 5 misijonskih postojankah. S. Zvonka Mikec je bila zadnjih šest let predstojnica. Delovala je v Luandi, kjer imajo provincilano hišo, osnovno šolo in majhen poklicni center za dekleta. »Tam imamo okrog 600 otrok , poučujemo tudi žene, najstarejša je stara 50 let. Gre za tečaje opismenjevanja in lepo je gledati, s kakšno venemo se učijo. Imamo tudi slaščičarski tečaj za naše učenke in dekleta od zunaj,« pove s. Zvonka Mike. Na vseh postojankah se sestre ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem. Poučujejo kar 8000 otrok, na eni od postojank pouk poteka v treh izmenah – dopoldne, popoldne in zvečer. Tudi s pomočjo slovenskih dobrotnikov so veliko ustvarile. »Naše glavno poslanstvo pa je evangelizacija,« poudarja s. Zvonka.

 

Kakšne sledi pušča preteklost?

Med 7. in 9. stoletjem se na področju Angole naselijo bantujska ljudstva. V 14. stoletju je na severu ozemlja osnovana Kraljevina Kongo. Portugalci so se začeli naseljevati ob reki Kongo v drugi polovici 15. stoletja. Skozi celo 16. stoletje so postopoma s sporazumi ali vojnami pridobili nadzor nad obalnim področjem. Tako so leta 1575 ustanovili kolonijo Angolo, osnovano na trgovini s sužnji. Leta 1641 so Nizozemci okupirali področje Luande, ki pa so jo Portugalci pridobili nazaj že leta 1648. Z vojnami proti Kongu in Ndongu, ki so se končale leta 1671, so prodrli v notranjost, vendar so popolni nadzor nad ozemljem dosegli šele v začetku 20. stoletja. Leta 1951 se je kolonija preoblikovala v prekomorsko provinco, imenovano Portugalska Zahodna Afrika. Po zavrnitvi dekolonizacije so nastala tri odporniška gibanja. Gibanje MPLA se je naslonilo na portugalsko komunistično partijo in Vzhodni blok, gibanje FNLA se je oprlo na ZDA in Zair, gibanje UNITA z voditeljem Jonasom Savimbijem pa je imelo zaledje v notranjosti države. Po 14-ih letih gverilske vojne Angola dne 11. novembra 1975 postane neodvisna. Gibanje MPLA s pomočjo Portugalcev in Sovjetske zveze pride na oblast. Kmalu zatem izbruhne državljanska vojna med prej omenjenimi gibanji, ki je trajala z vmesnimi presledki vse do uboja Jonasa Savimbija, vodje UNITA, 22. februarja 2002, ko je bila dosežena prekinitev spopadov. UNITA se je odpovedala vojaškemu krilu in prevzela vlogo glavne opozicijske stranke. (vir: Wikipedija)