Radio Ognjišče
Damijana MedvedDamijana Medved
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Beneški karneval

Robert Božič

V letošnjem pustnem torku smo v jutranjem programu na radiu Ognjišče predstavljali slovensko tradicijo pustnih šem, v dopoldnevu pa smo se zazrli tudi na tuje, v karnevalsko dogajanje v Benetkah. Pripravili smo zanimiv pogovor o enem najbolj znanih karnevalov na svetu.

Prvi karneval v Benetkah je bil organiziran leta 1268. Poseben poudarek beneškemu karnevalu daje dejstvo, da so v zgodovini večkrat poskušali z zakoni preprečiti nošenje mask, vendar jim je to le delno uspelo. Posledično so Beneški izdelovalci mask uživali poseben status med državljani s svojimi zakoni ter zaščitnikom.

Benečani imajo svoj karneval za najpomembnejši dogodek leta. V mestu je bilo nošenje mask nekaj vsakdanjega, kar je Napoleon prvič v zgodovini preprečil leta 1798. Drugič so nošenje mask preprečili fašisti v 30. letih, po tem obdobju so karneval obudili šele po letu 1980. Zgodovina karnevala se je razvila okoli rimsko katoliškega praznika LENT (Quaresima - lat. Quadragesima, kar pomeni štirideset dni). Karneval so (in ga še danes) povezovali z štirideset dnevnim praznikom, ki se je vrtel okoli pustnega torka (Martedi grasso - slo. debeli torek). Benečani so v zgodovini poznali štiri glavne vrste mask. Razlikovale so se v obliki in namenu. Poimenovali so jih: Bauta, Moretta, Larva oz. Volto ter Maschera in Domino.

Beneška maska Bauta oz. bolje rečeno kostum je sestavljen iz črnega pregrinjala ter klobuka v obliki trikotnika in bele maske. Maska je nosilcu spremenila zvok in ga naredila še bolj neprepoznavnega. Maska je bila zelo popularna. Posledično so bili pripravljeni odšteti veliko denarja za najboljše blago za izdelavo maske. Tradicionalno je obdobje štiridesetih dni Lenta zaznamovalo žalostno odrekanje, post ter abstinenco od sadja, jajc, mesa in mlečnih proizvodov.

Karneval se je prvič omenil med vladanjem Doža Vitale Falier leta 1092, vendar se predvideva, da je uradni izvor mlajši.

O znanem beneškem karnevalu je za naš radio povedala veliko zanimivega tudi turistična vodnica agencije Kompas Tamara Brodnik. Tu lahko poslušate posnetek njunega klepeta, posnetega prav na poti proti Benetkam na enega najbolj prepoznavnih karnevalov sveta.

Duhovnik Gabriel Vidrih (photo: Vir: FB Župnija Ilirska Bistrica) Duhovnik Gabriel Vidrih (photo: Vir: FB Župnija Ilirska Bistrica)

Umrl je duhovnik Gabrijel Vidrih

V večeru pred tretjo adventno nedeljo, v 74. letu življenja, je dočakal prihod svojega Odrešenika, župnik v Tomaju Gabrijel Vidrih, rojen v Podragi.

Katehumeni (photo: Boštjan Prevc) Katehumeni (photo: Boštjan Prevc)

Skupna fotografija v stolnici, ki je razveselila

Na tretjo adventno nedeljo vsako leto v ljubljanski stolnici poteka srečanje katehumenov, pripravnikov na prejem zakramentov uvajanja, torej svetega krsta, svete birme in svete evharistije.

Vseslovensko sinodalno srečanje na Rakovniku (photo: Arhiv Škofije Celje in Gašper Berčič) Vseslovensko sinodalno srečanje na Rakovniku (photo: Arhiv Škofije Celje in Gašper Berčič)

Ogenj upanja

Na Rakovniku v Ljubljani je v soboto potekalo vseslovensko srečanje in jubilej sinodalnih ekip z naslovom Ogenj upanja. Organizatorji so poslali naslednje poročilo o dogodku.

Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash) Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash)

Alenka Rebula: Smo varuhi svojega miru

V sklopu rednih pogovorov z Alenko Rebulo smo v adventu govorili o pomenu priprav na praznično obdobje. Mnogo je lepega, polno zabav in vrvenja, koliko pa je resničnih prepoznav naših globljih ...

Avdio player - naslovnica