Integracija in regionalizacija v manjšinskem vprašanju

14. 02. 2010, 18:20 Matjaž Merljak

V oddaji Slovencem po svetu in domovini smo predstavili nekaj prispevkov z devetega vseslovenskega srečanja, ki je 2. julija 2009 potekalo v državnem zboru v Ljubljani. Tam je spregovoril tudi mag. Vladimirj Smrtnik, član sveta Vlade Republike Slovenije v zamejstvu in po svetu, sicer pa z avstrijske Koroške.

Jaz se bom malo ukvarjal s temi pojmi integracija, asimilacija, regionalizacija, to so pojmi s katerimi se v bistvu Slovenci doma in po svetu vedno spet soočamo. Morda je vidik, ki ga imamo v zamejstvu do teh pojmov nekoliko drugačen kot v zdomstvu ali v matični državi, a vendarle so to pojavi, ki jih moramo jemati zelo, zelo resno. Slišal sem in vedno spet me začudi, da dejansko po vsemu svetu živi okoli petsto tisoč Slovenk in Slovencev, izven meja matične domovine. To je visoka številka, pomeni da je moralo veliko število Slovencev po svetu in mislim, da je morda tudi to za nas vse en signal, da smo Slovenci nasploh bolj senzibilizirani tudi za vse te tokove priseljevanja, odseljevanja. In jaz sem vesel, da imamo na drugi strani danes matično državo, ki je močan člen evropskih integracijskih procesov in s tem seveda kot enakopravna članica Evropske unije lahko Republika Slovenija posega tudi na področje vseh teh migracijskih tokov. Konec koncev vemo, da je to slej ko prej tudi v Evropski uniji eno ključnih vprašanj prihodnosti. In mislim, da če vemo, da je danes Slovenija enakopravni člen Evropske unije, da pravzaprav Slovenci v celoti še nikoli nismo imeli tako dobrega položaja, če sedaj pogledamo to s tega vidika, kot ravno v teh letih. Seveda nismo z vsem kar se dogaja v matični državi vedno 100% zadovoljni, vendar smo lahko ponosni, da to državo imamo, da ta država lahko na vse to, tudi na evropskem nivoju, sovpliva. In jaz mislim, da je prav to vprašanje migracijskih tokov v zadnjem času zaposlovalo tudi Republiko Avstrijo in pri tem se je seveda zgodilo nekaj, kar je iz današnjega vidika posebej zanimivo, namreč, da je notranje ministrstvo Republike Avstrije razpisalo na Koroškem možnost, da ena od dotičnih občin na Koroškem lahko sprejme, tako imenovani dom, za azilante ali za pribežnike. In seveda se je zgodilo nekaj, morda potrjuje to kar sem prej povedal, namreč, da je edini župan, ki se je upal postaviti na stran pribežnikov, na stran beguncev bil župan

Enotne liste in samostojni župan koroških Slovencev, Franc Jožef Smrtnik v Železni Kapli. S tem je po mojem naredil veliko tudi za afirmacijo slovenstva širše gledano, kajti vse avstrijsko je potem bilo v medijih zaslišati pozitiven signal v to smer, tukaj je en župan, ki ima nek človeški odnos do pribežnikov, tu je nekdo Slovenec, ki si upa tudi to vprašanje pozitivno izpostaviti. In mislim, da je to bilo možno samo zaradi tega in to tudi poudarjam, ker je to samostojni župan, postavljen na slovenski samostojni list. In mislim, da smo na takšen razvoj lahko tudi po svoje ponosni. Kajti, če se bomo reducirali v zamejstvu in zdaj sem že pri pojavu asimilacije, izključno na kulturno skupnost, na kulturo in na jezik, ki sta zelo pomembni ampak, če ne bomo dodali temu še tudi nek politični aspekt, potem se bo nam vsem skupaj zelo hudo godilo. In jaz vidim, da je tako rekoč utapljanje v morju večine veliko lažje možno, če se to dogaja tako rekoč kulturni skupnosti. Če pa si nekje politični faktor, potem te jemljejo tudi resno. In ta župan v Železni Kapli ki je slučajno tudi moj brati in zato seveda to še posebno izpostavljam, je seveda dosegel še nekaj drugega; da namreč v vseh njegovih javnih nastopih, v vseh njegovih pismenih sporočilih uporablja slovenščino kot nekaj povsem samoumevnega in normalnega. In nihče, tudi iz večinske družb, proti temu nima kaj za povedati, namreč to sprejemajo popolnoma pozitivno. To se pravi, če imaš neko pozicijo, potem tudi večinski narod sledi temu in to sprejema. In mislim, da smo koroški Slovenci s to samostojno politiko dokazali, da lahko ... In tu je tudi ta aspekt regionalizacije, da lahko kot majhna skupnost v neki regiji zelo ofenzivno in pozitivno sooblikujemo ta življenjski prostor. Jaz mislim, da bomo pridobili za našo stvar pripadnike večine samo tako, če bomo dokazali, da smo tudi kot Slovenci v stanju, da delamo dobro politiko za neko regijo, za nek kraj. To se ne omejuje samo na izključno manjšinsko vprašanje, ampak moramo biti strokovni in kompetentni tudi na različnih drugih nivojih. Samo tako bomo pridobili za našo stvar tudi pripadnike večine in bomo ustavili, po mojem, proces asimilacije, ki pa še vedno zelo močno zaposluje koroške Slovence in mislim da tudi vse druge po svetu. Zato osebno absolutno podpiram vse tiste tokove, ki nekako skušajo zagotoviti Slovencem, predvsem v zamejstvu, neko prepoznavno zastopanost v zakonodajnih telesih. Mislim, da je to zelo važno in nujno potrebno in bi tukaj prosil tudi Republiko Slovenijo in pristojne ministre in državne sekretarje za ustrezno pomoč. Kajti s tem je prepoznavna slovenska skupnost v nekem javnem zakonodajnem telesu in lahko predstavlja tisto, kar dejansko leži nam na srcu, kajti to v večinskih strankah ne delajo. In zato tudi osebno podpiram pobudo, da bi se v parlamentarnem telesu Republike Slovenije moralo zrcaliti tudi slovenstvo v vseh teh vejah, ki obstajajo. Tako parlament Republike Slovenije, mora biti tudi dom za zdomce in za zamejce. In mislim, da je važno in podpiram to pobudo, da bi v tej hiši sedeli, v prihodnosti tudi predstavniki zamejcev in izseljencev in bi s tem lahko nekako celovito predstavili slovensko narodno telo, kajti to drevo bo samo raslo in živelo, če bo zdravo. In zdravo bo samo, če bodo zdrave tudi vse veje, ki ga nekako sestavljajo. V temu smislu se zahvaljujem za to vabilo na ta današnji posvet in vam želim še veliko uspeha, vsem slovenskim rojakom po Svetu pa veliko moči, da bodo vzdržali pri krepitvi slovenstva povsod, kjer koli živijo.