Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Nedeljska sveta maša

Cerkev na Slovenskem | 14.02.2010, 06:54

V drugem pastirskem pismu v postnem času na slovenski škofje opozarjajo na pomembnost nedeljske svete maše. „Če sta Gospodov dan in sveta maša skupaj tako velik duhovni zaklad za občestvo župnije, Cerkve in za ves svet, potem je nedeljsko sveto mašo res premalo imenovati »nedeljska dolžnost«. Ali zakonca, ki se iskreno ljubita, doživljata svoje skupno življenje kot dolžnost? Nikakor! Ljubezni se ne dá zapovedati ne izsiliti, še manj kupiti. Tako je tudi nedeljska sveta maša za kristjana mnogo več kot dolžnost, je pravica,“ so prepričani slovenski škofje.

Dragi bratje in sestre v Kristusu!

Prejšnjo nedeljo smo ob prvem delu pastirskega pisma v pripravi na slovenski evharistični kongres poživljali vero v Kristusovo navzočnost pod podobama kruha in vina v presveti evharistiji. Občudovali smo njegovo ljubezen, ki ga je gnala v tako preprosto, a tako rodovitno navzočnost kot Boga in človeka med nami, kakršne ni v nobenem drugem zakramentu. Iz te vere izhaja tudi osrednje mesto nedeljske svete maše v življenju kristjana in župnijske skupnosti. Ali si predstavljate klenega preroka Jeremija, kako bi se razvnel, ko bi bil lahko navzoč pri evharistiji? Kako je počastil že vernike v Jahveja, ki je bil za Jude oddaljeni, trikrat sveti Bog: »Blagoslovljen pa mož, ki zaupa v Gospoda … Je kakor drevo, zasajeno ob vodi … Ne boji se … in ne neha roditi sadu« (Jer 17,7.8). Dragi bratje in sestre, s krstom smo bili »zasajeni« na breg »žive reke« Božje ljubezni. Pri nedeljski sveti maši naše »korenine« dosežejo sam tok »žive vode«, ko se v obhajilu krepčamo s telesom in krvjo Jezusa Kristusa, ki se iz ljubezni do nas ponavzočuje v

svoji velikonočni skrivnosti. Sveta maša je najpopolnejši zemeljski način navzočnosti vstalega Gospoda in naše osebne povezanosti z Njim.

Evangelist Luka nam v današnjem evangeljskem odlomku sporoča, da je Jezus, potem ko je izbral dvanajstere, »šel z njimi dol« in jim na ravnini pred množico razkril ustavo Božjega kraljestva z »blagor« za uboge in z »gorjé« za bogate. On je novozavezni Mojzes, ki je prišel z gore in prinesel ljudstvu Božje zapovedi. Ali se ne zgodi to tudi pri vsaki sveti maši? Božji

Sin se nam približa po človeško, da bi nam povedal in pokazal, kako zelo nas Oče ljubi, in nam spet spregovoril na srce blagor in gorjé. Jezus ne izgovarja »blagra« in »gorja« v moralističnem smislu. Njegov »blagor« pomeni: »Čestitam ti, vesel sem te! Želim poseči v tvoje življenje tako, da ti podarim Božje kraljestvo.« »Gorjé« pri njem ni izraz grožnje ali maščevalnosti, ampak pomeni njegovo žalost nad tistimi »bogatimi«, ki so se v samozadostnosti zaprli pred njim in jim ne more izraziti svoje ljubezni, čeprav jih ljubi enako kakor uboge. Pod podobo kruha in vina nam Kristus vsako nedeljo sporoča, da se želi poistovetiti z nami in kot uboge obdariti z resničnostjo Božjega kraljestva. Povabi nas, da se ne bi zgražali nad tistimi, ki jih ni pri sveti maši, ampak se z Njim žalostili, ker jim ne on ne mi še ne moremo izkazati ljubezni. Kristus je tudi zanje umrl in vstal in mi jim smemo to sporočiti.

Zaradi te duhovne vsebine bomo evharistični kongres s sveto mašo v središču obhajali na nedeljo. Tako naj bi nedeljo znova prepoznali kot »prvi dan tedna« in »dan lomljenja kruha«, kot je veljalo v prvih krščanskih skupnostih. Prav je, da se kongresa udeležimo vsi duhovniki in kar največ vernikov ter javno pokažemo, da je evharistija »najdragocenejša dobrina«, ki nam jo je Gospod podaril za romanje skozi zgodovino, in da nas globoko združuje. Naj na to nedeljo postane vsa Slovenija ena sama »župnija«! V pripravi vas, dragi verniki, škofje želimo usmeriti v evharistično duhovnost sv. Ignacija Antiohijskega, ki je Efežane spodbujal, naj »lomijo en kruh, ki je zdravilo nesmrtnosti, protistrup, ki nam zagotavlja, da ne bomo umrli, ampak vekomaj živeli v Jezusu Kristusu«. Tudi Božji služabnik papež Janez Pavel II. nas spodbuja: »Nedeljska evharistija je privilegiran kraj, na katerem se občestvo neprestano oznanja in goji. Prav z udeležbo pri evharistiji postane Gospodov dan tudi dan Cerkve, ki more na ta način učinkovito izpolnjevati svojo vlogo kot zakrament edinosti.« Cerkev se najbolj uresničuje prav pri nedeljski sveti maši, ko je pri obhajanju Kristusove velikonočne skrivnosti zbrano živo jedro župnijskega občestva. Ko kot občestvo obhajate evharistijo, vas evharistija gradi kot Cerkev. Zato je vsako nedeljsko obhajanje svete maše »mali evharistični kongres«.

Če sta Gospodov dan in sveta maša skupaj tako velik duhovni zaklad za občestvo župnije, Cerkve in za ves svet, potem je nedeljsko sveto mašo res premalo imenovati »nedeljska dolžnost«. Ali zakonca, ki se iskreno ljubita, doživljata svoje skupno življenje kot dolžnost? Nikakor! Ljubezni se ne dá zapovedati ne izsiliti, še manj kupiti. Tako je tudi nedeljska sveta maša za kristjana mnogo več kot dolžnost, je pravica. In še več, je najdragocenejši dar ponavzočene Božje ljubezni, ki se je razodela na viden način v življenju, trpljenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa. In prav to potrjujete pri sveti maši, ko v moči svoje vere na mašnikov vzklik »Skrivnost vere!« odgovorite: »Tvojo smrt oznanjamo, Gospod, in tvoje vstajenje slavimo, dokler ne prideš v slavi.« Priti na Kalvarijo pod križ našega Gospoda Jezusa Kristusa in biti zakramentalno navzoč pri njegovi smrti »za nas« – to je prej čast kakor dolžnost. Biti pri odprtem praznem grobu kot znamenju vstajenja – to je prej sreča kakor obveznost. Biti gost pri zadnji večerji – to je prej radost kakor prisila. Vse to je milost ljubečega srečanja med nami in Bogom, ki pod podobo kruha in vina sestopi k nam. To je neizmerna vrednota, ki nam jo podarja zastonj, da bi živeli.

Zato vas, drago Božje ljudstvo, vabimo, da v pripravi na evharistični kongres poživite svoje obhajanje svete maše in se je udeležujete tudi med tednom. Vzemite si za nalogo nove evangelizacije, da boste po družinah in soseskah spodbujali drug drugega. Tudi oddaljenih, ki

so morda že izgubili »okus« za nedeljsko sveto mašo, ne obsojajte, marveč jih s prijaznim vabilom opogumite. Ko bodo spet doživeli srečanje z živim Bogom, vam bodo hvaležni. V zadnjem delu priprave na evharistični kongres vas v postnem času še posebej vabimo, da poglobite svoje duhovno življenje tudi s pomočjo radijskega misijona preko valov Radia Ognjišče v tednu med tiho in cvetno nedeljo. Letos ga bomo vodili in z vami razmišljali ter se pogovarjali slovenski škofje.

Dragi bratje in sestre, škofje vam želimo duhovno bogat postni čas, v katerem naj se poglobi in zori vaša evharistična vera in raste veselje nad Jezusovo bližino. V nedeljskih bogoslužjih, ko boste zbrani s svojimi duhovniki v edinosti z nami, pa črpajte potrebno »hrano« in »pijačo« za rast svojega župnijskega občestva. V tem občestvu ste živi udje Kristusovega skrivnostnega telesa, ki je sredi sveta ubogih in bogatih »znamenje in orodje« (C 1) edinosti človeškega rodu med seboj in z Bogom.

Ko vas pozdravljamo v Gospodu, se že veselimo srečanja z vami na evharističnem kongresu v Celju in vam podeljujemo apostolski blagoslov.

slovenski škofje

 

Cerkev na Slovenskem, Škofovska konferenca
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...