46. dan emigranta v Čedadu
Matjaž Merljak
Zamejski Slovenci v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini so 6. januarja obeležili svoj osrednji kulturni praznik, 46. dan emigranta. Krovni manjšinski organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, sta ob tem v gledališču Ristori v Čedadu priredili tradicionalno kulturno prireditev. Udeležili so se je tudi gostje iz Slovenije. Nastopila sta pisatelj Boris Pahor ter Igor Černo kot predstavnik Slovencev z Videmskega in se zavzela ohranjanje znanja slovenščine v Beneški Sloveniji.
Boris Pahor je v dvojezičnem nagovoru poudaril je, da se je že v mladosti odločil, da bo kot Dostojevski "pisal o ponižanih in razžaljenih, o vseh Slovencih torej, ki jim je fašizem vzel materin jezik". Pahor je še dejal, da so bili beneški Slovenci zagotovo v času najbolj ponižani, saj so nanje Italijani začeli izvrševati pritisk že leta 1866, ko je Beneška Slovenija postala del takratnega italijanskega kraljestva. Nato pa je citiral tudi Danteja, ki je v svojem času veljal za manjvrednega, vulgarnega, "ker sta ga v italijanskem jeziku spočela oče in mati". In prav Dante, tako Pahor, se je hudo jezil nad vsemi tistimi, ki so zavračali svoj materin jezik.
Beneškim Slovencem je še dejal, da je prav jezik tisti, ki odpira svet, v svojem nagovoru pa si je tudi zaželel, da bi postala Furlanija Julijska krajina "nekakšna jezikovna republika evropskih razsežnosti", v kateri bi z ramo ob rami dobrososedsko in složno živeli furlanski, italijanski, nemški in slovenski jezik. Predvsem pa je Boris Pahor na dnevu emigranta večkrat zatrdil, da je slovenski jezik temeljnega pomena za ohranjanje narodne zavesti, ki je daleč in tudi odločno nasprotna vsakemu pogubnemu nacionalizmu.
Dneva emigranta so se v imenu Republike Slovenije udeležili podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora, predsednik komisije DZ za Slovence po svetu in v zamejstvu Miro Petek, urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je zastopala Breda Mulec, prisotna je bila tudi slovenska konzulka v Trstu Bojana Cipot, več županov iz bližnje Slovenije ter več nekdanjih slovenskih poslancev.
Zbrane je nagovoril tudi Igor Černo, domačin iz Barda v Terski dolini, in v slovenskem ter italijanskem jeziku opisal lastno pot spoznavanja in učenja slovenskega jezika, ko se je kot mlad študent podal v Ljubljano na tečaj slovenskega jezika in se tako naučil knjižne slovenščine, obenem pa spoznal, kako mu je to pomagalo, da se je naučil lepše in bolje izražati tudi v beneškem narečju, ki je njegov materin jezik.
Pri tem je pozval politike, naj vendarle dojamejo, da je večjezičnost videmske pokrajine bogastvo za vse. Obregnil se je tudi ob sedanjo italijansko vlado, ker odreka finančna sredstva tako kulturi kot slovenski narodni manjšini.
Kulturni spored so sooblikovali tudi ljudski godci in harmonikarji oddelka Glasbene matice iz Špetra, ki so za ta praznik, na katerem so se nekoč vsako leto združevali beneški izseljenci, pripravili poseben koncert "Harmonika igra, rimonika gode". Prisotni pa so se po kulturnem večeru zaustavili še pri ogledu zadnje komedije Beneškega gledališča "Weekend na morju", ki jo je režiral Marjan Bevk.
V imenu občine Čedad, ki je pokroviteljica srečanja, je že desetič na dnevu emigranta spregovoril župan Attilio Vuga, ki je dejal, da je sicer sam zadnjič na prireditvi v tej vlogi, a že dejstvo, da se je udeležil vsako leto praznika Slovencev Beneške Slovenije, govori o tem, kako pozorna skuša biti občinska uprava do slovenskih prebivalcev.
