Prva pomoč malim podjetjem ali Pomagaj si sam

Komentarji | 19.01.2010, 08:02

Kadar je vsebina novice vezana na posledice gospodarske in finančne krize, v javnosti največkrat in najbolj odmevajo prav zgodbe velikih in znanih podjetij. Da je kriza prizadela tudi najmanjše gospodarske subjekte, torej obrtnike, samostojne podjetnike ter mala in mikro podjetja, pa kažejo tudi podatki Zavoda za zaposlovanje in Poslovnega registra Slovenije.

Skoraj 7.000 samostojnih podjetnikov in nekaj več kot 1.500 gospodarskih družb je lansko leto zaprlo svojo dejavnost, preko 19.000 pa jih je v tem delu gospodarstva izgubilo delo.

V manjših podjetjih, kjer nimajo zaposlenega posebnega kadra za reševanje kriznih situacij, se podjetniki za obstanek podjetja načeloma borijo sami. Podjetnik, ki rešuje podjetje v krizi, pa se pogosto znajde pod neprestanim psihičnim pritiskom in obremenitvijo sprejemanja odločitev. Tako je ena ključnih nalog Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije prav svetovanje članom. V času krize, ko veliko podjetij potrebuje pomoč kadra, ki je usposobljen za reševanje kriznih situacij, se je zbornica odločila svoje zaposlene dodatno izobraziti in ponuditi obrtnikom pomoč v obliki individualnega kriznega menedžmenta. Najprej pa je potrebna delitev podjetij v krizi, za katere je nato izbran ustrezen program pomoči. Prvo skupino tvorijo samostojni podjetniki in mikro podjetja, ki so se ujeli v stare poslovne vzorce in enostavno ne vidijo prihodnosti. Drugo skupino podjetij, ki so zašla v težave, sestavljajo samostojni podjetniki in mikro podjetniki, ki imajo probleme z insolventnostjo in likvidnostjo, torej težave, vezane na terjatve ali izgubo trga. Ta podjetja potrebujejo preobrat v poslovanju. V tretjo skupino pa sodijo podjetja, ki so najgloblje zabredla v težave in za njih ni več enostavnih rešitev, potrebujejo pa večinoma finančno pomoč oziroma pomoč pri stečajnem postopku.

Prvi korak je torej prepoznati tip poslovnega neuspeha, na podlagi katerega se samostojni podjetnik ali mikro podjetje uvrsti v določeno skupino. Pri tem je treba poudariti, da žal še vedno preveč negativno vrednotimo poslovni neuspeh. V Sloveniji je bilo pred gospodarsko krizo v primerjavi z drugimi državami po svetu zelo malo poslovnih neuspehov, če s tem mislimo propad podjetij. Kljub temu, da je poslovni neuspeh pravzaprav priložnost, da se človek nauči kaj novega, ga pri nas še vedno moralno vrednotimo negativno in prav zato se marsikdo boji tveganja. Predvsem zato, da obrtniki in podjetniki ne bi brezciljno obupavali in da bi s pomočjo strokovnjakov čim prej poskušali rešiti svoje probleme, je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije zasnovala mrežo 63-ih centrov prve pomoči za samostojne podjetnike in mikro podjetja, saj se zavedajo, da sta vsaka pomoč in nasvet v stiski vsekakor dobrodošla.

Kaj pa je prvo področje, ki se ga podjetniki lotijo pri reševanju iz krize? Danes si marsikatero slovensko podjetje tudi zaradi gospodarske krize prizadeva za zniževanje stroškov in povečanje prihodkov, kar pa velikokrat pripelje do posledic v poslovanju, ki so v nasprotju s pričakovanji. Ker so se številna podjetja znašla v krizi, lahko pričakujemo, da se bodo pospešeno reorganizirala in preoblikovala. Nekatera podjetja si pomoč poiščejo pri svetovalcih. Poslovno svetovanje pa za podjetje predstavlja dodaten strošek, vendar samo v primeru, če najame slabega svetovalca. Če pa želi podjetje poslovanje v temelju izboljšati in preoblikovati, je kvaliteten poslovni svetovalec zagotovo donosna podpora. V času krize se podjetja najpogosteje odločajo za svetovanje na področju dvigovanja prihodkov in zniževanja stroškov. Zniževanje stroškov pa lahko predstavlja nevarnost, da stroške preveč znižajo. Nižji stroški pogosto pomenijo varčevanje tudi na področjih, kjer gre za nujne stroške. Med te prav gotovo sodijo tudi dostojne plače delavcev. Zavedati pa se je treba, da so še tako majni stroški lahko preveliki, če ni dovolj velikih prihodkov, zato je po prepričanju svetovalcev treba najprej razmišljati o tem, kako dvigniti prihodke, oziroma preprečiti njihovo nadaljnje padanje.

Seveda pa tudi pomoč svetovalcev in zapozneli državni protikrizni ukrepi ne bodo pomagali vsem podjetjem. Odločilna pri okrevanju je predvsem hitra odzivnost podjetja, ki se kaže tako v iskanju in ponujanju novih izdelkov kot tudi v iskanju novih trgov. Prva misel podjetnikov pri iskanju ustreznih rešitev naj torej ne bo zniževanje stroškov pač pa povečevanje prihodkov. S tem bo prav gotovo ohranjeno veliko starih, hkrati pa pojavilo marsikatero novo delovno mesto. Čakanje na pomoč države in na čas, ko bo kriza minila sama od sebe, vidimo, da podjetja z veliko hitrostjo le briše s seznama obstoječih še delujočih poslovnih subjektov. Kdor ne napreduje, nazaduje. Za uresničitev te misli pa je na področju podjetništva in gospodarstva nasploh potrebno veliko znanja in volje.