70 % ljudi na svetu trpi preganjanje zaradi vere

Cerkev po svetu | 15.01.2010, 19:00 Robert Božič

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj, ki je bila na sporedu 15. januarja, je sodeloval profesor dr. Drago Ocvirk. Govorili smo o nestrpnosti do vernih ljudi, saj kar 70 % svetovnega prebivalstva trpi diskriminacijo zaradi vere. Izhodišče pogovora je bil poboj kristjanov (koptov) v Egiptu ob praznovanju pravoslavnega božiča (7.januarja 2010).

V Egiptu, kjer je večina prebivalcev pripadnikov muslimanske vere, so zelo na udaru kopti, ki bi jih naj bilo 8 milijonov. Čeprav se iz dneva v dan godijo hude stvari, država ničesar ne ukrene. Podobni primeri so v vseh državah, kjer so kristjani v manjšini. Največ primerov je v tistih državah, kjer je večinsko prebivalstvo muslimansko. So pa tudi države, kjer hinduisti ali budisti preganjajo kristjane in muslimane. „Verski fanatizem se dviga po vsem svetu“ pravi Ocvirk in ob tem navaja podatke neke ameriške raziskave, da je največ nasilja zaradi vere prav v muslimanskih in budistični deželah, seveda pa ne smemo pozabiti na komunistične države (Kitajska , Severna Koreja, Vietnam, kjer je so zatirani ljudje, ker so verniki.

Zakaj OZN bolj odločno ne nastopi za versko svobodo? OZN je oder, kjer se merijo moči posameznih regij, posredno tudi religij. Danes so v OZN najmočnejši muslimani, saj te države močno skupaj držijo in si prizadevajo, da bi njihova vera uživala posebne pravice. Tukaj je tudi močni lobi komunističnih držav, prav tako pa lobi ateističnih držav, ki jih bolj malo brigajo verska vprašanja. Po 2. svetovni vojni komunistične države - tudi SFRJ - niso podpisale deklaracije o človekovih pravic, saj bi morali s tem priznati pravico za svobodno izražanje vere. Da je v OZN zelo čudno, kaže podatek, da je odboru za človekove pravice pred leti predsedovala Libija, država, ki je v preteklosti podpirala svetovni terorizem. Članica tega odbora je bila več let tudi Saudska Arabija, kjer ni verske svobode. V OZN je ena politična trgovina, kjer se verska svoboda podreja vsem drugim interesom.

V pogovoru je profesor Ocvirk pokomentiral tudi izid referenduma v Švici, s katerim so se državljani izrekli proti zidavi minaretov. Država Švica ima svoje simbole in tem simbolom daje prednost, zato pa se morajo drugi simboli podrejati švicarskim. Država mora imeti zgodovinski spomin in na njem graditi svojo sedanjost in prihodnost. Levi fundamentalisti niso sposobni razumeti nacionalnih in verskih vidikov naroda in države. Profesor Ocvirk se je vprašal: „Zakaj tisti, ki zagovarjajo islam v Evropi, ne protestirajo proti nasilju, ki se izvaja nad kristjani in pripadniki drugih veroizpovedi povsod po svetu? Zakaj se ne oglašajo, ker v islamskih državah krščanske cerkve ne smejo imeti na zunaj podobo cerkve?..... Če hočejo oni ohraniti značaj dežele islamski, zakaj pa ne bi mi ohranili značaj dežele ne-islamski. .... Zakaj ne bi bilo vzajemnosti.“

Ob koncu pogovora je profesor Ocvirk pokomentiral tudi gradnjo džamije v Sloveniji, zaradi katere se med Slovenci dviga precej prahu in slabe volje. Najprej je opozoril, da je ena izmed temeljnih pravic, ki se ne more spregledati, pravica do lastne kulture. In to je potrebno uskladiti, kar ni lahko, ampak zelo zahtevno. Reševati to na fundamentalistični način ni prav, ker se izgublja identiteta. Reševanje muslimanskih objektov v Evropi je povsod zelo težavno. Časi so se spremenili, zato imajo ljudje pravico dobiti na nova vprašanja odgovore, ne pa zgolj ponavljanje fraze: to morajo imeti. Profesor je rekel: „Če so šle vse evropske države v revizijo odnosa do islama, potem moramo podobno razmišljati tudi mi, ki smo članica EU“.