Rekla mi je: Slišim te! In takrat se je vse spremenilo

Oddaje | 18.06.2025, 06:20 Marjana Debevec

Pred nami je dan državnosti, ki naj bi nas vse Slovence povezal v skupnem praznovanju. V zadnjih letih pa se zdi, da se razdori med nami samo še poglabljajo. Na Socialni akademiji si zato že kar nekaj časa prizadevajo iskati nove poti dialoga. Lahko jih zaznamo v dogodkih socialnega tedna, pa tudi v drugih projektih. Eden od teh projektov je že več let namenjen prav srečevanju mnenjskih nasprotnikov. Z nami sta bila v oddaji Srečanja voditelj Socialne akademije Matej Cepin in sodelavka Andreja Snoj Keršmanc.

Veliko je razlogov za tako močno polarizacijo med nami. Gotovo imajo na nas velik vpliv mediji, pa tudi politika in predvsem družbena omrežja. Ta namreč preko posebnih algoritmov vidijo, kaj nas zanima in nam tako ponujajo samo še novice sorodnih mnenj. Tako se vedno bolj zapiramo v lastne mehurčke in utrjujemo svoje položaje na okopih.

Posebej je to prišlo do izraza v času pandemije z raznimi teorijami zarot, potem to vidimo v Cerkvi, kjer se zdi, da vladajo različni poli, strahovi in prepričanja, da samo jaz posedujem resnico. Tudi svetovno gledano se zdi, da smo zapadli v neko zmedo, kjer ni več nekega verodostojnega voditelja.

Pri socialni akademiji pa se niso vdali malodušju, češ saj ni nič mogoče storiti, ampak so v tej družbi, v kateri se zapiramo v mehurčke isto mislečih oseb, spodbudili dialog s sogovorniki, ki razmišljajo drugače kot mi.

Zmenki mnenjskih nasprotnikov

Matej Cepin je pojasnil, da je dialog ena od ključnih vrednot socialne akademije.

»Menimo, da jo primanjkuje, da na njej zelo malo ljudi dela. Veliko ljudi dela v praksi te dialoge z mnogimi dobrimi dejanji, ampak mi smo Socialna in akademija in torej po eni strani kot socialni, družbeni iščemo skupno dobro, na drugi strani pa želimo biti tudi akademski. Zato smo si želeli te teme tudi lotiti malo bolj strokovno.«

Pred štirimi leti so se tako v Nemčiji srečali z medijem, ki organizira zmenke političnih nasprotnikov. Na misel jim je prišlo, da bi razvili spletno aplikacijo, ki bi jo lahko uporabil kdorkoli in tako pripravil zmenke mnenjskih nasprotnikov.

Aplikacija je zdaj že eno leto v testiranju, poimenovali pa so jo: Težke teme. Skupaj z mednarodnimi partnerji iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške so jo razvili pod vodstvom Socialne akademije.

»Vsak se lahko prijavi kot vodja dogodka in sestavi vprašalnik z mnenjskimi vprašanji. Na primer, ali si za to, da so migracije bolj odprte ali si za to, da so bolj zaprte, ali si zato, da je na primer izobraževanje bolj regulirano ali zato, da je bolj prosto in tako naprej.

In potem algoritem to preračuna in oblikuje pare nekako tako, da so čim bolj različni ljudje skupaj. In potem te ljudi povabimo na zmenek,« je pojasnil Cepin. Pri Socialni akademiji omenjeno aplikacijo največ uporabljajo v šolskih razredih, pa tudi na različnih dogodkih.

Na kavo z nekom, ki ima nasprotna stališča od mojih?

V maju so pripravili prvi takšen dogodek, kjer so se lahko preko Socialne akademije povezovali mnenjski nasprotniki.

K sodelovanju so povabili ljudi na široko, prek socialnih omrežij, potem pa tudi prijatelje in znance, da vstopijo v aplikacijo, odgovorijo na vprašalnik in pustijo tudi svoj elektronski naslov. Potem so prepustili algoritmu, da jih je povezal z nekom, ki je na ta ista vprašanja odgovoril popolnoma različno.

»Moram povedati, da je se prijavilo kar nekaj pogumnih ljudi, ki so se bili pripravljeni spustiti v dialog s popolnim neznancem,« je povedala Andreja Snoj Keršmanc.

Tako so v naslednjem tednu potekali zmenki mnenjskih nasprotnikov v živo, ali pa preko spleta. »Na koncu so pustili tudi svoje vtise, svojo evalvacijo in moram povedati, da so vtisi bili zelo pozitivni.«

Enkrat govoriti in dvakrat poslušati

Seveda pa se ob tem poraja vprašanje, kako naj se pogovarjam z nekom, ki ima na primer o splavu povsem drugačno mnenje, kot jaz. Jasno je, da svojega stališča ne bom spremenila, kakšen smisel ima torej pogovor, če ostajam na svojem bregu?

»Dialog pogosto enačimo s prepričevanjem nasprotnika, je pa daleč od tega. Imamo dve ušesi in samo ena usta in tako je treba tudi delovati - dvakrat toliko poslušati, kot pa govorimo. Pri tem ne gre toliko za vprašanje časa, ampak bolj za držo, za odprtost.

Se pravi: bolj mi je pomembno, da slišim drugega, da postavljam močno vprašanja. V dialog je skoraj nesmiselno iti z zavedanjem, da bom drugega spremenil,« je pojasnil Cepin. Če grem namreč v dialog s tem namenom, potem dialog v resni ni več možen.

»Ali verjamem, da je tudi tista oseba, čeprav je morda vmes naredila že kakšen ovinek na svoji poti, tudi ustvarjena od Boga.«

Seveda niso vsi ljudje dialoški. Vendar če bi bil eden od petih pripravljen na dialog, bi se lahko zgodilo nekaj čudovitega, je prepričan Cepin. Da je dialog možen, je namreč potrebno
spoštovanje z obeh strani.

Ne pridigamo drugemu, ampak govorimo o svojih izkušnjah

Andreja Snoj Keršmanc je pojasnila, da so na Socialni akademiji razvili 10 smernic za dialog. »Gre za usmeritev, na kakšen način vstopati v dialog, da lažje določene stvari ozavestimo, da se zavedamo svojih nahrbtnikov, s katerimi že prihajamo določeno v temo.«

Pomembno pa je, da se za dialog odločimo, sta prepričana sogovornika. »Če se ne odločim, potem bom na tej poti grajenja dialoga naredila veliko napak, ker ne bom šla v pogovor s pravim srcem.«

Zato se ji zdi ena od pomembnih smernic ta, ki pravi, da govorimo iz lastnih izkušenj, kar zelo odpira vrata dialogu. »Ker ne pridigamo drug drugemu, ampak govorimo, kaj smo doživeli.

Ko pa enkrat govorim z drugo osebo, tudi če ima čisto drugačno mnenje o nečem, in pomen, kaj sem jaz doživela, se pa tudi na drugi strani vrata počasi odpirajo. Jasno je, da ne spreminjamo drug drugega, se pa lahko slišimo in lahko se razumemo, kako in zakaj je nekdo drug prišel do povsem drugačnega razmišljanja na isto temo.«

Zakaj se pogovarjati, če svojega mnenja ne bom spremenil?

Pri tem bi se lahko kdo vprašal, vsaj starejše generacije, zakaj bi potem sploh šel v dialog, če nimaš cilja, da spremeniš drugega in svoj pogled.

»Zdi, da se v današnji individualistični družbi sploh ne zavedamo, kaj pomeni skupno dobro, kaj pomeni skupnost, kaj pomeni do nečesa priti skupaj. Ko to izkusimo, vidimo zopet čisto nekaj novega.«

Pa se danes sploh še znamo pogovarjati?

»Moj osebni vtis je, da se res manj pogovarjamo in da se to vidi. Uporabljamo manj besed, znamo izraziti svoje argumente na mogoče malo nižji ravni. Srednješolci imajo sploh več težav s tem,« je pojasnila Snoj Keršmanc.

Prav to jo spodbuja, da bi takšnih dogodkov pripravili več prav zanje. »Več kot imaš priložnosti. Veča zadovoljstva doživiš ob pogovoru in več lahko lahko damo drug drugemu. To pa bogati. Jaz vidim to kot pot.«

Cepin pa je dodal, da gre za trening. »Toliko kot imaš ur vožnje, ko delaš izpit za avto ali pa za letalo, podobno štejejo ure dialoga pri tvoji usposobljenosti za dialog. Je pa to zavestna odločitev.«
Po srečanju mnenjskih nasprotnikov so nekateri povedali, da so se pogovarjali tudi po tri ure. Torej so si imeli kaj za povedati.

Ne več mnenjski nasprotnik, ampak oseba

Andreja Snoj Keršmanc je podelila svojo izkušnjo 'zmenka' z mnenjskim nasprotnikom. Algoritem ji je dodelil neko gospo, s katero sta se zmenili za srečanje po zoomu.

Pred tem se je spraševala, kakšen smisel ima zgubljati čas, če se na koncu nič ne spremeni, ali bo na koncu samo ranjena, če bo ta oseba nasprotovala njenemu mnenju. 

»Fenomen, ki se zgodi je ta: že ko si pošlješ prvi mail, se zaveš, da se pogovarjaš z osebo. Ne pogovarjaš se z mnenjskim nasprotnikom. Niti enkrat mi ni šlo skozi glavo, da kontaktiram z osebo, ki razmišlja popolnoma drugače od mene.

Ko sva uskladili termin se mi zdi, da je bilo preko mailov, ki so krožili med nama v preteklih dneh, zgrajenega toliko odnosa in pripravljenosti, da sva se res veselili tega srečanja.«

Pogovarjali sta se eno uro in šli tudi skozi vprašanja, o katerih imata popolnoma različni mnenji. »Res jih je bilo lepo odpreti in druga drugo slišati. Zdi se mi, da ko prideš v dialogu do točke, da drugemu rečeš ti, tudi če se vikaš, ampak da se zavedaš, da je to pred tabo oseba, se res vse spremeni.

O tem sem velikokrat prej brala, zdaj pa sem tudi dejansko doživela spremembo tega srečanja,« se spominja Andreja Snoj Keršmanc.

Poseben pa je bil trenutek, ko sta na vprašanje, o katerem sta imeli povsem različno mnenje, prišli do točke, ko je Andreja povedala svojo izkušnjo, ki stoji za tem njenim mnenjem. »In je ona rekla: 'Slišim te. To je bil zelo močen trenutek. Res je bilo ganljivo, tako da sva na koncu rekli, da se morava še kdaj dobiti. In gre za osebo, ki razmišlja o življenju povsem drugače, kot jaz.«

V oddaji smo odprli še več drugih tem. Vabljeni, da ji prisluhnete v celoti.