Škof Peter Štumpf | (foto: Osebni arhiv škofa Petra Štumpfa)

Škof Štumpf ob sklepu Foruma za mir: Bogu hvala za ta dogodek, ki je bil res blagoslovljen

Cerkev na Slovenskem | 17.06.2025, 11:09 Uredništvo Radia Ognjišče Alen Salihović

V Kopru je konec tedna potekal drugi Forum za mir, ki je zbral predstavnike različnih verskih skupnosti iz kar 15 država južno od Slovenije. Pobudnik in gostitelj dogodka je bil koprski škof Peter Štumpf, ki je v pogovoru za oddajo "Spoznanje več, predsodek manj" delil vtise o samem forumu, poudaril pomen verskega dialoga, izpostavil vlogo mladih in brez olepševanja spregovoril tudi o družbenih izzivih, ki jih ne smemo prezreti. V oddaji je sodeloval tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Spoznanje več, predsodek manj: Kaj je prinesel drugi »Forum za mir« v Kopru?

Kar pa znova pogrešamo, je osnovni bonton: povabili smo predsednika vlade, ministre, pa nismo prejeli niti opravičila.

»Bogu hvala za ta dogodek, ki je bil res blagoslovljen,« je povedal škof Štumpf. Tokratni forum je bil nekoliko drugače zasnovan kot prvi – bolj dialoško, z osrednjim panelom in nagovori predstavnikov iz balkanskih držav in verskih skupnosti. Posebej ganljiv je bil skupni molitveni trenutek na Titovem trgu, kjer so zbrane nagovorili tudi predstavniki verskih skupnosti, sledila pa je skupna izjava – deklaracija za mir.

Forum je bil po besedah škofa dobro obiskan, presenetljivo številčno tudi s strani mednarodnih diplomatov in predstavnikov družbenega življenja. »Kar pa znova pogrešamo, je osnovni bonton: povabili smo predsednika vlade, ministre, pa nismo prejeli niti opravičila,« je dodal z grenkobo.

Mir se začne v vsakdanjosti

Škof Štumpf poudarja, da je mir sad spoštovanja, življenja in dialoga. Pri tem se zaveda, da mora z zgledom začeti pri sebi: »Vprašal sem se, kdo je Peter Štumpf. Sem človek, ki daje prostor za dialog? Ki sprejema ljudi, vodi pogovore?«

Forum za mir je v tem smislu tudi osebno poslanstvo, ki se najprej začenja znotraj cerkvenih struktur – v župnijah, škofijah in med duhovniki. Če je znotraj katoliške skupnosti prisotno spoštovanje in pravičnost, potem postanemo tudi navzven verodostojni sogovorniki v širšem družbenem in medverskem prostoru.

Vloga verskih voditeljev na razdeljenem Balkanu

»Naš rimski misal vsebuje obrazce za maše za mir in domovino – zakaj jih ne bi uporabljali pogosteje?« izpostavlja škof in dodaja, da bi k molitvi za mir morali spodbujati tudi vernike. A pri tem ne gre le za obrede, temveč tudi za osebno pokoro in post kot duhovni prispevek k spravi.

Ob tem opozori, da verski voditelji na Balkanu pogosto ohranjajo tesne, celo prijateljske stike z državnimi voditelji, kar jim daje vpliv – a hkrati tudi odgovornost: »Gre za odnose zaupanja, kjer se lahko marsikaj posreduje, poroča ali tudi odločno zahteva.«

V zgodovini Cerkve so mnogi škofje in duhovniki dali življenje za resnico in mir – ne le za vernike, temveč tudi za tiste, ki so jih preganjali. »To je najvišja oblika pričevanja in preroštva, ki nas vse kliče k več poguma in transparentnosti,« poudarja škof Štumpf in spomni na papeža Frančiška, ki je rusko-pravoslavnega patriarha Kirila pozval, naj bo neodvisen v odnosu do oblasti.

Mladi – protagonisti prihodnosti

Na drugem forumu ni bilo toliko mladih kot na prvem, a je bilo njihovo sodelovanje kljub temu dragoceno. Okoli 20 jih je prišlo iz različnih držav in verskih skupnosti. »Bili so presenečeni, da kljub različnim ozadjem delimo temeljne vrednote – življenje od spočetja do naravne smrti, družina, vera,« pripoveduje škof.

Mladi so po njegovem mnenju ne le prihodnost, temveč »življenje prihodnosti«. A to življenje je po njegovem mnenju ogroženo – predvsem zaradi ideoloških pritiskov, med katerimi posebej izpostavi LGBT-ideologijo: »Ta je pogosto nasilna, s slabo kulturno ravnjo in sporočili, ki promovirajo promiskuiteto, celo perverznost. Zdravi mladi čutijo, da jih to ogroža.«

Kljub temu vidi v mladih intelektualno moč, ustvarjalnost in svežino. »So kot čisti zrak – zame osebno dih Svetega Duha,« pravi.

Dialog kot srečanje ljudi

Na vprašanje, kako okrepiti zaupanje med različnimi verskimi skupnostmi, škof Štumpf odgovori preprosto: »Prijateljstvo.« Tudi na drugem forumu so se udeleženci, ki so se že poznali, pozdravljali kot prijatelji, se objeli, zanimali drug za drugega: »To te poboža po duši. Gre za temeljno človeško srečanje, ki priznava dostojanstvo drugega.«

Dialog, ki temelji na prijateljstvu, pa lahko preraste tudi v konkreten skupni načrt – tak dialog je po njegovih besedah nadaljevanje sinodalnega duha papeža Frančiška. Zato namerava škof Štumpf obiskati še druge balkanske škofovske konference – denimo v Beogradu in Banji Luki – ter z njimi načrtovati nadaljevanje foruma.

V oddaji je sodeloval tudi škof Anton Jamnik

Eden od ključnih soorganizatorjev dogodka je bil tudi ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki poudarja, da forum ni le simbolično srečanje, temveč prostor konkretnega iskanja poti k spravi, miru in spoštovanju človekovega dostojanstva. Tokratno srečanje je bilo po njegovih besedah sproščenejše kot pred dvema letoma, kar je posledica utrjenih medosebnih vezi med udeleženci različnih veroizpovedi.

Na forumu so sodelovali ugledni gostje: med drugim beograjski kardinal Ladislav Nemet, škof Martin Kmetec iz Izmirja, mufti Nedžad Grabus ter številni verski voditelji iz Makedonije, Bolgarije, Romunije in drugih držav. Med govorci sta bila tudi nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in aktualna predsednica Nataša Pirc Musar. Forum je tokrat posebej izpostavil vprašanja zaščite človeškega življenja, pomen družine, demografske izzive in versko svobodo. Škof Jamnik je poudaril, da so te teme skupne vsem abrahamskim religijam in temelj evropske prihodnosti: »Če ni življenja, ni prihodnosti.«

Predsednik Slovenske škofovske konference, škof Andrej Saje, je v svojem govoru izpostavil, da vera ni le zasebna zadeva, temveč družbeno in kulturno dejstvo, ki ima moč sooblikovati prihodnost. V imenu udeležencev foruma je poudaril zavzemanje za temeljne vrednote: zaščito življenja od spočetja do naravne smrti, spoštovanje zakonske zveze med možem in ženo, skrb za najranljivejše ter versko svobodo kot temeljno človekovo pravico. »Religija je varuh človekovega dostojanstva in temeljnega občutka za pravičnost,« je dejal.

Ena od pomembnih tem je bilo tudi vprašanje, kako lahko verski voditelji pomagajo pri reševanju družbenih napetosti na Balkanu. Po škofu Jamniku je že samo dejstvo, da predstavniki različnih veroizpovedi sedijo skupaj in se pogovarjajo, močan simbol in korak k preseganju zgodovinskih delitev: »Forum je dokaz, da vera ni vir konflikta, temveč sporočilo miru in sožitja.«

Zanimivo je tudi, da je Borut Pahor razkril, kako si je kot predsednik prizadeval, da bi se znotraj procesa Brdo-Brioni srečali tudi verski voditelji. Čeprav so mu takrat to odsvetovali, škof Jamnik meni, da je zdaj napočil čas, da tudi politika in diplomacija tesneje sodelujeta z verskimi predstavniki v iskanju poti miru: »Evropa je pred velikim izzivom – ne sme več ignorirati religij, saj iz njih raste marsikaj, kar oblikuje družbo.«

Škof Jamnik je opozoril tudi na nevarnost getoizacije religij v sekularni Evropi. Po njegovem prepričanju si religije ne smejo dopustiti, da bi postale del političnih interesov, ampak morajo ohraniti svojo avtonomijo in biti glasnik miru in človeškega dostojanstva. Forum v Kopru je tako znova potrdil, da ima Slovenija – s svojo lego, zgodovinsko izkušnjo in odprtostjo – posebno vlogo pri gradnji mostov med narodi, kulturami in religijami.

Škof Jamnik zaključuje: »Če bomo skupaj varovali vrednote življenja, družine in vere, potem bomo ohranili Evropo – ne kot prostor kapitala in moči, ampak kot skupnost, ki spoštuje človeka v vsej njegovi ranljivosti in dostojanstvu.«