Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič | (foto: STA)
Na ministrstvu za demografijo 180-milijonski primanjkljaj
Slovenija Petra Stopar
Dva meseca po primopredajah poslov na ministrstvih in po nedavno razkriti finančni luknji v kulturi je o slabem stanju spregovorila tudi ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič. Ugotavlja, da se ministrstvo zaradi neustreznega načrtovanja sredstev v času prejšnje vlade danes sooča s skoraj 180 milijoni evrov primanjkljaja, od tega skoraj polovica manjka za starševska nadomestila in otroške dodatke.
Neustrezno načrtovani stroški
Glavni razlog za tako visok primanjkljaj je neupoštevanje dviga minimalne plače, ki je po besedah Ribičeve izrazito zarezal v načrtovane odhodke ministrstva. Kot je znano, je bil dvig minimalne plače z letošnjim januarjem 16-odstoten, ministrstvo pa je v načrtovanih odhodkih upoštevalo zgolj dvoodstoten dvig.
Poleg tega so bili neustrezno načrtovani in celo neupoštevani tudi učinki plačne reforme, je še dejala ministrica in dodala: »Ne bom ugibala, ali je šlo pri tem načrtovanju za malomarnost ali zavestne odločitve. Dejstvo pa je, da sredstva, ki bi morala zagotavljati varnost najbolj ranljivim, niso bila načrtovana v zadostnem obsegu.«
Sredstva, ki bi morala zagotavljati varnost najbolj ranljivim, niso bila načrtovana v zadostnem obsegu.
Največji manko pri socialnih transferjih in invalidskem varstvu
Od 180 milijonov evrov jih manjka 83 milijonov za starševska nadomestila in otroške dodatke, na področju invalidskega varstva, predvsem osebne asistence, 52 milijonov evrov, za denarne socialne pomoči in varstveni dodatek je premalo načrtovanih 26 milijonov, za plače zaposlenih v varstveno-delovnih centrih ter centrih za usposabljanje, delo in varstvo pa ministrstvu zmanjka 16 milijonov evrov, je še nanizala ministrica.
Iskanje rešitev skupaj z ministrstvom za finance in vlado
Ribičeva se zaveda, da za vsako številko stojijo družine, starejši, invalidi in posamezniki, ki pomoč najbolj potrebujejo. Dejala je, da se na ministrstvu s celotno ekipo trudijo, da bi manjkajoča sredstva zagotovili, saj kar 96 odstotkov odhodkov predstavlja zakonsko obveznost.
»Točnega odgovora na to, s katerih področij bomo ta denar nadomestili, še nimam, je pa dejstvo, da se bomo morali s tem ukvarjati ne samo na našem ministrstvu, ampak tudi na ministrstvu za finance in v celotni vladi.«
Več nadzora pri socialnih pomočeh
Sama pravi, da je zelo velika zagovornica socialne države, a je prepričana, da so »rezerve« tudi na področju socialnih pomoči: »Trdno zagovarjam to, da zdrav in za delo sposoben človek potrebuje delo, in ne socialne pomoči, in da je socialna pomoč za tiste, ki ne zmorejo delati, in ne za tiste, ki nočejo delati.«
Iskanja rešitev na tem področju se namerava ministrstvo za demografijo lotiti v sodelovanju z ministrstvom za delo. Predvsem se jim zdi potrebno okrepiti nadzor na terenu in pregledati evidence brezposelnih.
Dolgotrajna oskrba ena od prednostnih nalog
Ministrica se je dotaknila še dolgotrajne oskrbe, sredstev za katero je dovolj, pravi. V zvezi s plačevanjem obveznega prispevka za to področje je spomnila, da je predlog za ukinitev prispevka v interventnem zakonu za razvoj Slovenije, o katerem ustavno sodišče še odloča.
Je pa ministrstvo naredilo načrt, kako se lotiti odprave krivic, ki se dogajajo, ko stanovalci domov s primerljivimi storitvami plačujejo različno ceno, zaveda se tudi težave pomanjkanja kadrov.
