Vedno se je rad javljal za nas, bili so sproščeni pogovori

Naš gost 29. 07. 2026, 09:39 Mateja Subotičanec

Andrej Velkavrh se je za vremenoslovje ali meteorologijo odločil sredi širokega nabora možnosti, ki so ga zanimale v gimnaziji. Čeprav so ga privlačili poklici, povezani z naravo, kot so biologija, agronomija in kemija, je meteorologija postala tisti "otoček", ki je razrešil njegove dileme. Že kot otrok je spremljal vremenske napovedi po televiziji, čeprav so bile prilagojene takratni tehniki in možnostim. Svojo poklicno pot je uradno začel leta 1983, ko se je meteorologija šele pripravljala na tehnološki razcvet.

V začetku

Računalniki v zelo omejeni obliki; obstajal je le en centralni računalnik, ki je imel manjšo zmogljivost kot kasnejši osebni računalniki. Vremenoslovci so takrat uporabljali telefaks kot glavno komunikacijsko sredstvo, podatke pa so pridobivali s približno 10 do 15 meteoroloških postaj po Sloveniji. Danes je materiala bistveno več, saj so procesi avtomatizirani, meteorologi pa namesto ročnega risanja analiz pregledujejo in ocenjujejo številne modelske rezultate. Čeprav tehnologija olajša delo, Velkavrh poudarja, da je danes produktov več, kar pomeni, da je dela dejansko več kot včasih.

Umetnost komuniciranja in radijski izzivi

Prehod v javno nastopanje za Velkavrha ni bil samoumeven. Spominja se, da mu je bilo na začetku težko napisati besedilo za vremensko napoved, čeprav je strokovno vedel, kaj želi povedati. Skozi leta je razvil poseben slog, ki vključuje duhovite zaključke in bogat besedni zaklad, ki ga je pridobil z ljubeznijo do branja. Najraje je imel radio, saj ta omogoča dvogovor z voditeljem, kar napoved naredi bolj človeško in zanimivo za poslušalce. Pri televizijskih nastopih pa je bil največji izziv hkrati govoriti, gledati v kamero in obvladovati prostor.

Vremenski alarmi in prihodnost z umetno inteligenco

Izdajanje vremenskih opozoril (oranžnih in rdečih alarmov) temelji na strokovnih kriterijih in klimatoloških arhivih. Pragovi za opozorila so različni glede na pokrajino; veter s hitrostjo 70 km/h je v notranjosti Slovenije že kritičen, na Primorskem pa zaradi burje ne predstavlja večjih težav. Glede prihodnosti Velkavrh meni, da bo umetna inteligenca prevzela določene naloge, vendar fizikalna osnova meteorologije ostaja nespremenjena. Vremenska napoved se začne z analizo trenutnega stanja, ki mu v meteorologiji pravijo »diagnoza«. Na podlagi teh podatkov računalniški modeli, ki so ogromni programi, v časovnih korakih izračunavajo prihodnjo temperaturo, vlago in padavine. Napovedovanje snega je še posebej zahtevno, saj je odvisno od temperature v spodnjem kilometru ozračja; če je ta plast pretopla, se snežinke stalijo v dež. Poseben izziv so zaprte doline, kot je Bohinj, kjer se zrak ob močnih padavinah dodatno hladi zaradi izhlapevanja, kar lahko mejo sneženja spusti nižje, kot bi predvidel model. Pri tem je ključna presoja strokovnjaka in poznavanje lokalnih geografskih značilnosti.

Če je Jakob lep, bo božič mrzel, a bo bogata jesen, to je znano vsem ljudem

Po mnenju vremenoslovca Andreja Velkavrha ljudski vremenski pregovori znanstveno ne držijo. Edini ljudski izrek, ki ima nekakšno podlago v meteoroloških pojavih, so »ledeni možje«, saj v tistem obdobju dejansko pogosto pride do zadnjih vdorov hladnega zraka. Pregovori so nastali kot poskus kmetov pred stoletji, da bi v stiski našli pravila v vremenu, na katera bi se lahko oprli, vendar so ti zaključki pogosto rezultat selektivnega spomina na izstopajoče dogodke in ne statističnih pravil.

Kaj nas čaka?

Prihodnost prinaša pogostejše vročinske valove, vendar Velkavrh ne pričakuje izrednih temperatur nad 45 stopinj Celzija v Sloveniji, saj morje deluje kot blažilec. Modeli za podnebne spremembe temeljijo na trenutnem znanju in meritvah za nazaj, vendar so napovedi vedno podane kot razpon možnosti. Čeprav se bodo temperature okoli 40 stopinj pojavljale pogosteje, geografske danosti preprečujejo ekstremne skoke, ki jih vidimo drugod.

Vedno sem se rad javljal za Radio Ognjišče, bili so prijetni in sproščeni pogovori. Tudi z moje strani hvala za vsa ta leta.

Prosti čas

Ob upokojitvi Velkavrh razmišlja o novi definiciji prostega časa; medtem ko je prej delo ločeval od prostega časa, je zdaj ves čas na voljo zanj, čeprav vsakdanja opravila še vedno vzamejo svoj del. Kljub koncu poklicne poti bo na vremenske pojave še vedno gledal z očmi meteorologa in se spraševal o vzrokih zanje, čeprav mu podatkov ne bo več treba aktivno analizirati. Posebno veselje v tem obdobju mu predstavljajo vnuki, ki pa zahtevajo veliko energije, ki je človek v starejših letih nima vedno na pretek. A vseeno, vnuki ostajajo veliko veselje. Po dolgih letih igranja odbojke v dvoranah se je Velkavrh posvetil kolesarjenju, saj je želel preživeti več časa na svežem zraku. Najraje kolesari neposredno od doma v smeri Krima ali Polhograjskih dolomitov, pri čemer poudarja uporabo čelade. Čelada je po njegovem mnenju nujna tudi v mestu na kratkih razdaljah, saj so padci ob robnike ali stebre javne razsvetljave lahko usodni.

Zahvala za vsa leta

Ob koncu pogovora se je Andrej Velkavrh zahvalil voditeljem na Radiu Ognjišče in povedal, da mu je bilo vedno v veselje povedati vremensko napoved in še malo poklepetati o tem in onem. "Vedno sem se rad javljal za Radio Ognjišče, bili so prijetni in sproščeni pogovori, tako da tudi z moje strani hvala za vsa ta leta." Voditelji smo ga z veseljem pozorno poslušali, kot poslušamo zdaj njegove mlajše sodelavce in sodelavke.