Človeški posmrtni ostanki v Kočevskem rogu | (foto: Uroš Košir)
Nov predlog zakona – posmrtni ostanki naj se pokopljejo na Žalah
Slovenija Tanja Dominko
Na ozemlju Republike Slovenije je bilo evidentiranih že več kot 750 prikritih grobišč, kjer je bilo brez sodbe pomorjenih več deset tisoč oseb različnih narodov. Raziskano, delno ali v celoti ekshumirano je bilo 224 grobišč. Evropski parlament je 8. julija 2025 sprejel Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki obsoja zločine jugoslovanskega komunističnega režima. Evropski parlament poudarja, da si žrtve povojnih komunističnih pobojev zaslužijo spoštovanje, spomin in dostojen pokop.
Odnos aktualne oblasti do tega vprašanja
Žal pa je bil odnos do žrtev komunističnega totalitarizma v času aktualne vlade v odhodu še vedno nepieteten. Vse glasnejši so celo javni pozivi k ponovitvi najstrašnejših oblik komunističnega nasilja. Dejanje Vlade dr. Roberta Goloba, ki je zgolj dan pred prvo obeležitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja s sklepom razveljavila njegovo razglasitev, ne vodi k pomiritvi razmer v družbi in nas oddaljuje od narodne sprave. Tako so zapisali poslanke in poslanci v obrazložitvi k predlogu zakona, ki je včeraj romal v državni zbor.
Dodajajo, da je tudi Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman, že večkrat izrazila prepričanje, da bi moral biti pokop doslej nepokopanih posmrtnih ostankov žrtev komunističnega nasilja urejen v Ljubljani kot glavnem mestu države. Tako stališče delijo tudi svojci žrtev in civilna družba. Pokop teh žrtev na Žalah bi pomenil simbolno, moralno in etično dejanje. Minister za obrambo Borut Sajovic je sicer na seji komisije obljubil, da bo pred odločitvami o prenosu ostankov žrtev pridobil soglasje svojcev, vendar se je nato enostransko odločil za državno kostnico v Škofji Loki. Po mnenju komisije je s tem prelomil dano obljubo in dodatno prizadel svojce žrtev.
Tudi sama predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar je v govoru ob dnevu državnosti 24. junija 2024 poudarila, da je čas za dostojen pokop žrtev vojnega nasilja in povojnih pobojev, ki doslej niso imele pravice do groba. A pozneje se ni več oglašala.
Kaj prinaša aktualni predlog?
Zakon, ki so ga vložili poslanci trojčka NSI, SLS in Fokus, stranke SDS in stranke Demokrati, med drugim predvideva lokacijo za pokop žrtev na Žalah, saj je taka želja svojcev. »Dejstvo je, da zakon kot pokopno mesto določa za vse te žrtve pokopališče na Žalah, ki bodo dobile tudi status spomenika državnega pomena. Mislim, da je čas, da se stvari premaknejo in da se ta stran zgodovine zapre,« je v izjavi za Radio Ognjišče dejala poslanka Iva Dimic.
Zakon prinaša tudi obvezno analizo DNK, identifikacijo žrtev, izdajo mrliških listov po uradni dolžnosti ter javno letno poročanje o postopkih identifikacije.
16. maj slovesnost na Trgu republike
Predlog znova uvaja tudi 17. maj kot nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. »Golobova vlada je z neko ideologijo ob nastopu takoj ukinila ta dan, zdaj ga zakon na novo postavlja, upam, da ga bomo znova lahko praznovali že to soboto tako kot doslej,« je dejala Dimičeva.
Ob tem povejmo, da bo slovesnost z naslovom: »Ker smo ljudje« v soboto ob 21. uri na Trgu republike, ko se bodo poklonili vsem, ki jim je bilo pod komunistično revolucijo vzeto ne le življenje, ampak tudi identiteta, dobro ime in človeško dostojanstvo s pravico do groba in spomina. Spominu na pobite se lahko udeleženci poklonijo s šopkom slovenskih pesmi in besed. Sodelovali bodo Marcelo Brula, Neli Zodar Kos, Karmen Zodar Kos, Rok Pogačnik, Lojze Peterle, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše in varuhi spomina. Dogodek organizirajo Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Nova Slovenska zaveza, Društvo Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev.
