Miran Videtič | (foto: Planet TV, Ura moči (zajem zaslona))
Videtič: Predsednica si je umila roke, zdaj so na potezi poslanci
Alen Salihović
Odločitev predsednice republike Nataše Pirc Musar, da nikomur ne podeli mandata za sestavo nove vlade, še naprej dviguje politični prah. Politični analitik Miran Videtič potezo ocenjuje kot problematično – tako z vidika politične odgovornosti kot državotvornosti.
“Javnost ima pravico vedeti”
Videtič je kritičen do načina, kako je predsednica utemeljila svojo odločitev. Po njegovih besedah se sklicuje na mnenja ustavnih pravnikov, vendar ne razkriva, kdo so ti strokovnjaki. »Javnost si zasluži vedeti, kateri pravniki so svetovali takšno potezo,« poudarja. Ob tem ocenjuje, da gre za politično in ne državotvorno odločitev, ki po njegovem mnenju deluje kot izmikanje odgovornosti.
Po njegovi interpretaciji je predsednica s tem dejansko zaključila svojo vlogo v procesu in odločanje prepustila državnemu zboru.
Drugi krog za predlaganje kandidata za mandatarja bo stekel 6. maja
Drugi krog za predlaganje kandidata za mandatarja bo stekel 6. maja, to je dan po seznanitvi DZ z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu kandidata ne bo predlagala.
Kolegij predsednika DZ Zorana Stevanovića je namreč danes odločil, da bo izredna seja DZ s seznanitvijo v torek, 5. maja.
V skladu z ustavo in poslovnikom DZ bo tako začel teči 14-dnevni rok za drugi krog, v katerem lahko svojega kandidata za predsednika vlade poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Volitve o kandidatu ali kandidatih za predsednika vlade v drugem krogu se po poslovniku DZ opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po preteku roka za predložitev kandidatur. Glede na datum sklicane seje bo glasovanje o mandatarju možno po 22. maju.
Pobuda zdaj v rokah poslancev
Kaj sledi? Videtič pričakuje, da bodo poslanci kmalu sami predlagali kandidata za mandatarja. V ospredje tako stopa parlamentarna dinamika, kjer se bodo morale politične skupine dogovoriti o novi vladi.
Ob tem opozarja tudi na prihajajočo izredno sejo državnega zbora, na kateri bodo odločali o spremembah zakona o vladi, predvsem o zmanjšanju števila ministrstev.
Manj ministrstev – več učinkovitosti?
Predlog o zmanjšanju števila ministrstev ocenjuje kot korak v pravo smer, vendar opozarja, da gre lahko zgolj za navidezno spremembo. »Samo zmanjšanje ministrstev še ne pomeni vitkejše javne uprave. To je lahko le kozmetična poteza,« pravi. Po njegovem mnenju Slovenija glede na svojo velikost ne potrebuje več kot 14 ministrstev, pri čemer izpostavlja smiselnost združevanja določenih resorjev, denimo gospodarstva in dela.
Ključno vprašanje pa ostaja, ali bo prihodnja vlada posegla tudi v globlje strukturne spremembe.
Ankete kot politično orodje?
Videtič komentira tudi zadnje javnomnenjske ankete, ki kažejo na visoko stopnjo nezaupanja do nekaterih političnih akterjev, med njimi tudi predsednika vlade Robert Golob.
Po njegovem mnenju ankete v tem trenutku niso zanesljiv pokazatelj razpoloženja, temveč lahko služijo kot instrument političnega pritiska. »Takšne ankete so bile v preteklosti pogosto v službi aktualne oblasti,« opozarja. Ob tem dodaja, da visoka uvrstitev Goloba med politiki, ki naj bi prelomili največ obljub, kaže tudi na premike znotraj političnega prostora.
“Zdaj je čas za resno vlado”
Videtič meni, da Slovenija potrebuje predvsem stabilno in učinkovito vlado, ne glede na trenutne politične napetosti ali medijske pritiske. »Volitve so povedale svoje. Zdaj je treba v miru sestaviti vlado, ki bo v prihodnjih štirih letih dokazala, da se da državo voditi bolje,« poudarja.
Ob tem ostaja kritičen do dosedanjega vodenja države in izraža pričakovanje, da bo prihodnja vlada prinesla konkretne izboljšave.
